Delo od doma počasi zamira

V ZDA, kjer so delo od doma med epidemijo najbolj množično pograbili in ga - zlasti v tehnoloških velikanih - obdržali vse do letos, se situacija spreminja. V začetku leta 2021, ko je bila epidemija na vrhuncu, je v 37 odstotkih gospodinjstev saj en član delal na daljavo. Danes je ta delež 26 odstotkov, kar je najmanj po začetku epidemije. Rezultati odsevajo pritiske delodajalcev, da se zaposleni vrnejo v pisarne. Ti večinsko menijo, da je delo od doma načelo dobičke. Hkrati daje zaostrovanje gospodarske situacije zaposlenim manj pogajalske moči, zato si delo od doma teže zagotovijo.

Podatki kažejo, da je delo od doma na najnižjo raven po epidemiji upadlo v vseh zveznih državah. Vseeno pa med državami obstajajo pomembne razlike. V demokratskih državah je v povprečju dela od doma več kot v republikanskih državah. Razlog ni politična opredeljenost, temveč drugačen tip industrije, ki prevladuje v teh državah - več je proizvodnje in predelave, manj je visokotehnoloških podjetij.

V povprečju je povpraševanje po službah, ki omogočajo delo na daljavo, prehitelo ponudbo. Drugačna pa je situacija v velikih mestih. V Washingtonu še vedno polovica ljudi dela na daljavo. Podobno je ta delež nad 40 odstotki tudi v Seattlu, Bostonu in San Franciscu.

V Sloveniji imamo aktualne podatke za minuli december. Kar 81 odstotkov zaposlenih je vsak dan na lokaciji delodajalca, kar je šest odstotnih točk več kot leto pred tem. Delo na domu opravljata le dva odstotka zaposlenih. Preostanek odpade na hibridne oblike dela in na odstotne z dela zaradi drugih razlogov.