Vse najboljše, Slackware!

Starejši obiskovalci se bodo spomnili legendarne distribucije Linuxa, ki je danes najstarejša še aktivno vzdrževana distribucija. Minuli teden je praznovala 30. rojstni dan, saj je prva stabilna verzija Slackware 1.0 izšla davnega julija 1993. Tedaj jo je upravljal Patrick Volkerding, ki je še danes odgovoren za njeno vzdrževanje - kot benevoletni diktator.

Prva verzija Slackwara je sicer še nekoliko starejša, saj je 0.97 izšla še nekaj mesecev pred tem. Da danes je Slackware prilezel do verzije 15, katere beta verzija je pokukala na plano leta 2021, stabilna inačica pa februarja letos. Zgodovina Slackwara je v marsičem podobna zgodovini številnih odprtokodnih projektov. Nastal je iz distribucije SLS (Softlanding Linux System), s katero v zgodnjih letih Linuxa marsikdo ni bil zadovoljen. Ian Murdock je na primer ustvaril Debian, Volkerding pa je izdal prečiščen Slackware. Medtem ko jo danes poznamo kot bolj asketsko distribucijo, je bila ena prvih, ki je prinesla več kot le osnovna orodja in jedro - imela je grafični vmesnik X11, podporo za TCP/IP in GNU Emacs.

Slackware je na videz še vedno precej podoben prvotnim različicam, dasiravno je pod pokrovom ustrezno posodobljen in moderniziran. Se pa Slackware še vedno zažene v terminal, kjer ročno poženemo setup in v tekstovnem vmesniku namestimo sistem. Seveda ima podporo za več grafičnih okolij, med katerimi lahko izberemo želeno. Čeprav je bil Slackware svoj čas sinonim za vitek in prvobitni Linux, se je danes poredil podobno kot ostale distribucije. Petnajstica hitro zasede 16 GB, ko namestimo potrebno programsko opremo in posodobitve. Kljub prvobitnemu videzu in pregovorni skoposti namreč Slackware podpira spletne repozitorije in druge bonbončke modernih distribucij.