Prvi računalniki v Sloveniji, 2. del - računski stroji v gospodarstvu

Na podlagi izvirnih raziskav smo v Računalniškem muzeju pripravili serijo objav iz zgodovine računalništva v Sloveniji. Prispevke o prvih računalnikih pri nas smo obogatili s povezanimi splošnimi temami, ki spremljajo razvoj tehnologije, programiranja in telekomunikacij, ter obravnavajo družbeno pomembne aspekte računalništva kot so na primer uvajanje računalnikov v javno upravo, zdravstvo in znanstveno-raziskovalno dejavnost, pa uvajanje pouka računalništva v šole in začetek študija računalništva. Nismo pa pozabili niti na delo naših znanstvenikov in inženirjev in njihove prve poskuse lastne izgradnje računalniških sistemov ter začetke serijske proizvodnje računalnikov pri nas.

O prvih računskih strojih v našem gospodarstvu si bolj podrobno lahko preberete na strani računalniškega muzeja

V tokratni objavi obravnavamo pionirje uvajanja obdelave podatkov med našimi podjetji. Izziv so prva sprejela naša najbolj uspešna podjetja iz vse države, postopno pa je največja koncentracija strojev in enot za obdelavo podatkov nastala v Ljubljani. Uvedba v podjetjih je zahtevala različne stopnje organizacijskih in upravnih sprememb. Dosledno organizacijo dela v dokumentacijski službi, razvoj primernih metod in postopkov, ustreznega šifriranje materiala. Potrebna pa je bila tudi draga adaptacija ali izgradnja primernih prostorov, namestitev sistemov za stabilizacijo električnega toka in podobno. Obdelava podatkov je prispevala k boljšemu poslovanju s prihranki v proizvodnji in je vplivala na splošno urejenost dokumentacije, ni pa vplivala na sprejemanje tekočih odločitev v poslovnem upravljanju. Kljub velikim oviram so se nekater podjetja odločala za uvedbo in to se jim je kasneje obrestovalo, saj so z urejeno dokumentacijo in izčiščenimi postopki zbiranja podatkov postavili temelje za nadaljni razvoj in kasnejši prehod na elektronsko obdelavo. V marsikateri dejavnosti pa je bila že sama količina podatkov v tem času takšna, da je ni bilo več mogoče obvladovati na ročni način in je bila uvedba torej nujnost. V gospodarstvu je Iskra Kranj kot prva v celotni Jugoslaviji že od leta 1946 naprej uporabljalo klasično garnituro Power-Samas, leta 1960 pa so kupili prvi elektronski računski stroj pri nas Univac 60/120. Druga podjetja so imela skoraj izključno IBM garniture s tabelirko IBM 421 in računskim strojem IBM 602-A. Prvi podjetji sta bili TAM Maribor in Litostroj Ljubljana, sledili pa sta še Železarna Jesenice in Rog Ljubljana. V TAM-u in Rog-u so izvajali obdelavo podatkov tudi za zunanje naročnike.

Ker je bilo uvajanje obdelave podatkov drago in zamudno si večina naših podjetij tega seveda ni mogla privoščiti. Nekatera so se začela združevati in ustanavljati skupne centre za obdelavo. Na ta način so prihranili praktično na vseh področjih. Takšna skupna obdelava podatkov je razbremenila deležnike z delitvijo drage opreme in posebej prilagojenih prostorov, kjer je bila ta nameščena. Potrebno je bilo oblikovati le eno ekipo strokovnjakov, ki je skrbela za končno obdelavo podatkov v centru, deležniki pa so si lahko delili tudi programsko opremo oziroma rešitve in si izmenjevali znanje. V Mariboru na primer se je več podjetij združilo okrog Zavoda za organizacijo in revizijo, v Ljubljani pa okrog Rog-ovega centra. Zbralo se je več kot deset ljubljanskih podjetij, ki so ustanovila Mehanografski center na Streliški ulici. V začetku šestdesetih so se združila tudi podjetja na področju Kamnika(Titan, Stol, Induplati), Škofje Loke(LTH, Gorenjska predilnica, Jelovica, Sava Kranj) in Celja(EMO, Cinkarna, Železarna Štore, KK Žalec). Ustanovljen pa je bil tudi prvi center za obdelavo podatkov v Tomosu, v katerega se je priključilo več primorskih podjetij in občinskih uprav.

Z uvajanjem računskih strojev in obdelave podatkov smo močno zaostajali za razvitimi državami. Do leta 1960 naj bi v celotni Jugoslaviji uvedlo računske stroje šele štirinajst podjetij in ustanov, sredi leta 1961 pa naj bi bilo vseh strojev petindvajset. V Zahodni Evropi naj bi bilo medtem leta 1961 nameščenih že 1500 najrazličnejših naprav. Na državnem nivoju je bil tega leta izdelan investicijski načrt za vzpostavitev večjega skupnega centra v Ljubljani, ki je predvideval celo nabavo novega elektronskega sistema s katerim bi se deloma zadovoljile tudi potrebe gospodarstva. Do realizacje tega načrta takrat ni prišlo, vendar je bil leto kasneje vzpostavljen Računski center IMFM in nameščen prvi elektronski računalnik pri nas. Ta je v naslednjih letih izpolnil tudi precej takrat zadanih ciljev. Do leta 1965 je v Sloveniji z obdelavo na računskih strojih začelo manj kot 20 podjetij, nameščenih je bilo približno 10 garnitur in prvi trije elektronski računalniki.