Evropska komisija vložila tožbo zoper Slovenijo zaradi zamude pri sprejemanju Zakona o elektronskih komunikacijah

Ker Slovenija ni do 21. decembra 2020, ko se je iztekel dvoletni rok, v nacionalno zakonodajo prenesla Direktive (EU) 2018/1972 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah, je Evropska komisija vložila tožbo zoper državo. V tožbi sodišču EU predlaga, da Sloveniji izreče globo v višini 2.726 evrov na dan od izreka sodbe in pavšalni znesek 1.390,77 evra na dan za vsak dan kršitve, a ne manj kot 383.000 evrov. Direktiva se v Slovenijo prenaša s sprejemom novega Zakona o elektronskih komunikacijah, ki je že več let v pripravi.

Ministrstvo za javno upravo je pobude glede novega zakona začelo sprejemati že januarja 2019, kar je trajalo do 15. marca 2019. Avgusta 2020 je bil objavljen osnutek predloga zakona, ki je bil v javni obravnavi do sredine oktobra 2020. Zakon je šel v medresorsko usklajevanje aprila 2021, nato pa je imela javnost spet dva tedna časa za pripombe. Predvidevali so, da bo zakon sprejet novembra 2021, a je bil na 29. redni seji 4. februarja 2022 predlog ZEKom-2 izglasovan kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo (45 glasov proti 40). Vlada je z novim zakonom, saj je stari iz leta 2004, zatem poizkušala še enkrat, a se je zakon tudi zaradi napovedi posvetovalnega referenduma spet zataknil v zakonodajnem postopku. Takrat je že postalo jasno, da bo Slovenijo doletela tožba.

ZEKom-3 je trenutno v parlamentarni proceduri. Z 80 glasovi za in nobenim proti je 1. julija letos Državni zbor sklenil (prva obravnava), da je zakon primer za nadaljnjo obravnavo na matičnem delovnem telesu, torej za vlaganje amandmajev.