Doktorski študenti v tujini že plačani manj od življenjskih stroškov

Doktorski študenti in tudi podoktorski sodelavci niso imeli nikoli zavidanja vrednih plač, a v zadnjih letih so se te realno še znižale. V ZDA so te praviloma že nižje od življenjskih stroškov, rožnato pa ni niti v Sloveniji. Kot ugotavljajo v Nature, plače doktorskih študentov le na dveh odstotkih ustanov presegajo izračunane življenjske stroške (kakor jih izračuna MIT-ov kalkulator). Plače doktorskih študentov in podpornega osebja na visokošolskih inštitucijah niso sledile inflaciji, kar letos ob 8-odstotni inflaciji predstavlja že velik problem. Letošnja raziskava je na primer pokazala, da za doktorski študentje entomologije na severozahodu ZDA zaslužijo dovolj za normalno preživetje, povsod drugod pa precej manj. V povprečju so njihove plače za 4000 dolarjev letno nižje od takšne, ki bi zagotavljala preživetje (living wage). Enake težave imajo v vseh vedah.

Tudi izven ZDA položaj ni dober. V Veliki Britaniji so se letos plače doktorskih študentov povišale za 2,9 odstotka, kar je manj od inflacije, ki znaša devet odstotkov. Glavni financer UK Research and Innovation trenutno doktorskim študentom priznava 15.609 funtov na leto. Poimenovanje doktorski študent je morda neposrečeno, saj so doktorski študenti polno zaposleni raziskovalci, ki na številnih inštitucijah poganjajo glavnino raziskovalnega dela in delajo dolge ure. Ne gre za študij, kot ga poznamo na dodiplomskem študiju v Sloveniji, temveč pravo zaposlitev z obilico dela in visokimi zahtevami.

Kako torej preživijo, če zaslužijo tako malo? Ena izmed možnosti je dodatno pedagoško delo na univerzah, ki je dodatno plačano. To povečuje delovne obveznosti in lahko vodi v preobremenjenost ali celo izgorelost, saj je že doktorsko raziskovanje celotna zahtevna služba. Druga možnost so razne dodatne štipendijske sheme (fellowships), ki pa niso univerzalne. Z nizkimi plačami univerze dajejo informacijo, da si želijo le dobro situirane doktorske študente. Hkrati to povečuje neenakost, saj imata lahko dva študenta na istem oddelku zelo različne dohodke. Ponekod so univerze bolj velikodušne, denimo Brown University, MIT in Princeton, ni pa to povsod. Ponekod dobijo študentje tudi cenejšo namestitev in pokrito zdravstveno zavarovanje, zato lahko tudi z nižjimi plačami preživijo. Na številnih univerzah zato letos potekajo pogajanja z vodstvom za zvišanje plač, pri čemer so bili nekateri že uspešni. Na NC State University so na primer izpogajali povišanje s 26.000 dolarjev na 28.400 dolarjev letno - kar je še vedno 10.000 dolarjev manj od living wage.

Kaj pa pri nas? Velika večina doktorskih študentov je zaposlenih kot mladi raziskovalci, ki so v javnem sektorju uvrščeni v 32. plačni razred, kar prinese 1485 evrov bruto plače oziroma približno tisočaka neto in 0,33 odstotka dodatka za delovno dobo za vsako dopolnjeno leto. Drugih dodatkov, ki obstajajo v javnem sektorju (povečan obseg dela, dodatek za uporabo citostatikov, dodatek za nadurno delo, tržna delovna uspešnost itd.), mladi raziskovalci praviloma ne dobijo. To je seveda precej manj od povprečne plače v Sloveniji, ki je marca letos znašala 2007 evrov bruto. V letu 2020, za katero imamo zadnje po izobrazbi razčlenjene podatke, je bila povprečna plača za visokošolsko izobražene (torej z diplomo, ki jo mladi raziskovalci seveda imajo) osebe 2595 evrov bruto. Ob tem je seveda utemeljena pripomba, da dobijo mladi raziskovalci tudi plačan doktorat, za katerega je šolnina približno 4-5 tisočakov letno, ter možnost dela na vrhunskih ustanovah s strokovnjaki, kar postavlja nastavke za kariero. Pozabiti ne smemo niti, da se mladi raziskovalci praviloma (ni pa to nujno!) zaposlijo takoj po diplomi, torej so na začetku kariere in brez obsežnejših delovnih izkušenj. A vendarle - s tisočakom na mesec, k čemur dobijo še slabega stotaka za malico in prevoz glede na bivališče, je v slovenskih univerzitetnih mestih težko preživeti.