Facebookovi algoritmi pol leta promovirali dezinformacije

Odkar ljudje čedalje več informacij prejemajo z družbenih omrežij in ne tradicionalnih medijev, algoritmi nadomeščajo urednike. Algoritmi določajo, čemu bomo sploh izpostavljeni in kaj bomo lahko videli, zato je njihovo mnogokrat nejasno delovanje problematično. Čeprav algoritmi zasledujejo interese upravljavca družbenega omrežja in ne uporabnikov, na kar pogosto pozabimo, se včasih zgodi, da ne drži niti to. Facebook je na primer v interni preiskavi ugotovil, da so zaradi napake algoritmi šest mesecev v časovnicah uporabnikom prikazovali vsebine, ki so predstavljale "tveganje za integriteto". Po domače, algoritmi so delali po svoje, ne kot je želel Facebook.

Inženirji so odstopanja opazili lanskega oktobra, ko se je v časovnicah začelo pojavljati veliko dezinformacij, proti katerim se Facebook (vsaj na načelni ravni) odločno bori. Algoritmi so za vsaj 30 odstotkov povečali vidnost in število ogledov, ki so po ugotovitvah neodvisnih preverjevalcev dejstev (fact-checkers) vsebovali dezinformacije in jih Facebook naj ne bi promoviral. V naslednjih dneh se je težava nekajkrat polegla, pa ponovno pojavila, dokler niso 11. marca težave odpravili. Facebook jo je imenoval velika napaka pri rangiranju (massive ranking failure). V tem času so se širili dezinformacije in tudi videoposnetki nasilja, erotičnih vsebin in ruskih državnih medijev (čeprav je bil Facebook izrecno napovedal, da ne bodo imeli izpostavljenosti in vidnosti).

Uradno je Facebook zaznal nekonsistentnosti pri rangiranju nižje (downranking) v petih primerih, je potrdil tiskovni predstavnik Joe Osborne. Hrošč se je v kodo prikradel leta 2019, a je šele lani začel povzročati opaznejše težave. Facebookov način rangiranja navzdol je po besedah izvršnega direktorja Marka Zuckerberga upravičen s tem, da se tako borijo proti dejstvu, da ljudje raje in bolj delijo provokativne in senzacionalistične vsebine. Gre za vsebine, ki so na meji dopustnosti, zato jih Facebook ne briše, jih pa tudi aktivno ne širi.

V konkretnem primeru ni šlo za namerna dejanja, ocenjuje Sahar Massachi, ki je v preteklosti delal v Facebookovi skupini za državljansko integriteto. A to niti ni poanta te zgodbe. Kaj spremljamo na internetu, čedalje bolj krmarijo algoritmi, čeprav jih mestoma ne razumejo niti njihovi ustvarjalci. To pa odpira možnosti manipulacijam.