Facebook blokiral sedem podjetij, ki so vohunila za posamezniki

Facebook je ena največjih javno dostopnih baz osebnih podatkov posameznikov, tako uporabnikov kakor tudi neuporabnikov (saj njihove podatke priobčujejo njihovi prijatelji, znanci, organizacije ipd.), zato jo različna podjetja rada uporabljajo ali zlorabljajo. Clearview je na primer prav iz Facebooka nezakonito napolnil svoje baze za trening algoritmov za prepoznavanje obrazov. Meta, torej upravljavec omrežja, je že dlje časa tarča očitkov, da za zaščito svojih uporabnikov stori premalo. Ta teden so zato javno naznanili, da so blokirali sedem podjetij, ki so po Facebooku vohljala za uporabniki.

Blokiranih podjetij niso imenovali, so jih pa označili za vohljanje po naročilu (surveillance-for-hire). Upravljala so približno 1500 računov na omrežjih Facebook in Instagram, s katerih so nabirala podatke o uporabnikih. S temi lažnimi računi so skušala postati prijatelji s tarčami, jih pretentati v deljenje osebnih podatkov in namestitev spywara. Prek WhatsAppa so skušala na njihove telefone namestiti prisluškovalno programsko opremo, nanje pa so merili tudi prek Twitterja, YouTuba in elektronske pošte. Prizadetih je bilo okrog 50.000 ljudi, ki jih je Facebook o tem početju tudi obvestil.

Facebook v pogojih uporabe jasno prepoveduje predstavljanje z lažnim imenom in druge vrste zlorab omrežja. V praksi je pregon sila boren, mu pa ta pravila vseeno dajejo možnost, da brez možnosti ugovora pobriše račune, kadar želi ukrepati. Žal se lahko zgodi tudi, da brezprizivno pobrišejo povsem zakonite uporabnike. Akcije, kakršna je sedanja, pa imajo predvsem marketinški učinek, medtem ko je vpliv na varnost uporabnikov teže določiti.