Superračunalnik Aurora bo vseboval 72.000 procesorjev

Intel je na konferenci Supercomputing razkril veliko preostalih skrivnosti o sestavi superračunalnika Aurora, ki naj bi bil dokončan prihodnje leto in cilja na hitrostno krono.

Zgodba superračunalnika Aurora se kot jara kača vije skozi preteklo desetletje in v mnogočem ponazarja Intelove tegobe z razvojem grafičnih čipov. Napovedali so ga leta 2015, in sicer naj bi s podporo ameriškega ministrstva za energetiko nastal v Argonne National Laboratoryju ter prvotno dosegal hitrost slabih 200 petaflopov. Nato se je z zamiranjem Intelove GPGPU tehnologije Xeon Phi izid vse bolj odmikal. Ob napovedi prihajajoče GPGPU arhitekture Ponte Vecchio so izid postavili v leto 2021, predvideno zmogljivost pa povečali na eksaflop. Zaradi pandemije in težav s proizvodnjo so morali prestaviti tudi ta datum, tako trenutno velja, da bo Aurora izgotovljena nekje v drugi polovici prihodnjega leta. Toda po novem je pošteno povečana tudi tarčna hitrost, ki naj bi presegla dva eksaflopa in tako prehitela tudi AMDjev prihajajoči superračunalnik Frontier.

Na dogodku Supercomputing '21 so predstavili predvideno končno sestavo orjaške naprave: 18.000 procesorjev Xeon na prihajajoči arhitekturi Sapphire Rapids in 54.000 procesorjev Ponte Vecchio. Ob tem so pojasnili še več zanimivih detajlov v zvezi z obema arhitekturama. Strežniški procesorji Sapphire Rapids bodo poznali različico s pomnilnikom HBM2E, vdelanim na isto pakiranje kot računski silicij, podobno kot pomnilnik Applovega M1. Za 64 GB ga bo in bo lahko deloval v različnih režimih, kot delovni pomnilnik ali pa medpomnilnik za dejanski DDR5 RAM, ki bo sicer tvoril glavni delovni pomnilnik Aurore. Zanimiv bo tudi pomnilniški sklop Ponte Vecchia, saj bo vseboval kar 408 MB predpomnilnika L2. Nasploh bo pakiranje Intelovega strežniškega GPGPUja norišnica s kar 47 različnimi silicijskimi ploščicami (tiles), povezanimi s tehnologijama EMIB in Foveros.