Reportaža WSJ za Facebook še nima hujših kratkoročnih učinkov

Facebook skuša čim bolj zmanjšati pomen odmevne serije člankov, ki jih je o podjetju sredi meseca objavil Wall Street Journal in ki kažejo, da naj bi se vodilni skozi poročila lastnih strokovnjakov dobro zavedali slabega vpliva, ki ga imajo njihova omrežja na družbo, toda kljub temu niso ukrepali. Toda investitorji zaenkrat Facebooka še niso kaznovali in pravi pomen reportaž se bo verjetno pokazal šele ob novem krogu kongresnih zaslišanj in poskusov regulacije.

13. septembra so pri Wall Street Journalu objavili udaren članek (plačljiv vir, alternativa) o tem, da naj bi Facebook kar okoli 5,8 milijona uporabnikom omrežja podelil privilegiran status, ki jim je omogočal objavljanje vsebin, ki bi jih drugod načeloma cenzurirali. Funkcija z imenom XCheck ("cross-check") naj bi bila posledica dejstva, da se je v mrežo Facebookovih algoritmičnih pregledov ujelo tudi dosti objav tistih, ki bi lahko podjetje prizadeli z "negativnim piarom" - z drugimi besedami, vplivnih oseb, ki jih Zuckerberg in druščina niso želeli preveč drezati. Zato so oblikovali neke sorte VIP ložo uporabnikov, ki lahko prosto širijo neresnice, rasizem in drugo žaljivo propagando, ne da bi jih kdorkoli po prstih. Da nekaj takega obstaja, smo slutili že dolgo, nov pa je ogromen obseg te skupine, v kateri so politiki, gospodarstveniki, medijske osebe, novinarji in drugi.

To pa je bil zgolj začetek obsežne reportaže Wall Street Journala, ki je v naslednjih dneh lansiral še štiri sorodne članke. V drugem (alternativa) so se lotili pričevanj, da naj bi raziskovalci znotraj podjetja že pred leti vedeli, da Instagram uničujoče deluje na samopodobo najstniških deklet, a niso storili ničesar. Tretji prispevek (alternativa) se loteva negativnih učinkov spremembe Facebookovega algoritma za podajanje novic iz leta 2018. Takrat so prednost pri prikazu dobile objave z več komentarji in všečki, s čimer je Zuckerberg želel preprečiti odtekanje uporabnikov proti video vsebinam - a stranska posledica je bila ojačanje objav, ki so ljudi najbolj razburjale. V četrtem članku WSJ popisuje pomanjkanje kadra, ki ga ima Facebook za namen pregledovanja in moderiranja neangleških vsebin, kar je pripeljalo do tega, da na omrežju skorajda prosto oglašujejo mehiški karteli in trgovci z organi ter belim blagom. Naposled se peti članek loti še dejstva, da je Facebook navzlic nameri in trudu Marka Zuckerberga, da bi spodbujal k cepljenju, postal leglo anticepilcev in teoretikov zarot. Kar z drugimi besedami namiguje, da niti šef sam nad njim nima zadovoljivega nadzora.

Wall Street Journal reportažo gradi na veliki količini pristnih dokumentov in zabeležkov komunikacije zaposlenih, ki naj bi jim jih posredovali iz samega podjetja. To kaže, da je določen del uslužbencev hudo nezadovoljen z usmeritvijo firme, oziroma njeno učinkovitostjo pri soočanju s problemi, ki tarejo njena družbena omrežja. Alex Stamos, nekdanji šef varnosti pri Facebooku, sklepa, da je takšen ogromen izpust podatkov posledica trka med strokovnjaki, ki si želijo v resnici verodostojno analizirati problematiko omrežij, in pa vodstvenim kadrom, ki je v želji po nenehni rasti opozorila lastnih strokovnjakov gladko zignoriral.

V podjetju so trenutno v režimu za gašenje požara. 18. septembra je podpredsednik Nick Clegg reportažo označil za polno "namernih netočnosti" in "napačnega razlaganja motivov vodstva"; kategorično je zanikal, da bi se ignoriralo opozorila lastnih analitikov. Tri dni pozneje je sledil še prosti spis s trkanjem po prsih, v katerem lahko zasledimo, da je podjetje v zadnjih petih letih za varnost uporabnikov in podatkov namenilo 13 milijard dolarjev ter da se s tem ukvarja 40.000 uslužbencev. Med drugim so v prvi polovici letošnjega leta ugasnili 3 milijarde lažnih profilov in pobrisali 20 milijonov lažnih objav glede covida-19. Nobene besede pa o dejanskih detajlih iz reportaže WSJ, še posebej ne o XChecku. S tem je takšno opravičevanje le stežka vzeti resno - sploh ob dejstvu, da podjetje nenehno izigrava poskuse, da bi od zunaj verodostojno preverili delovanje Facebookovih algoritmov in podajanja informacij.

Facebookov civilni nadzorni odbor (oversight board) je že zahteval konkretne podatke o funkciji XCheck, toda razen tega razkritja podjetja še niso resneje udarila. Na tržni vrednosti se niso poznala, med delničarji pa Zuckerberg v rokah še vedno trdno drži odločevalski delež in se mu morebitnega upora ni treba bati. Tako se bodo posledice bržkone pokazale šele, ko bodo izsledki iz člankov prišli v ospredje v zaslišanjih s strani regulatorjev in ameriškega kongresa, ki takšnih dobrodošlih informacij gotovo ne bodo izpustili iz rok.