Raziskovalci v PNAS: družbena omrežja so sistemski problem

Skupina raziskovalcev z različnih področij, med drugim etike, psihologije, antropologije in klimatologije, v ugledni znanstveni reviji PNAS pišejo, da bi morali družbena omrežja obravnavati kot tako resen problem kot podnebno krizo. Ugotavljajo, da je neverjetno, da človeštvo ni uporabilo vseh dosegljivih mehanizmov za brzdanje sistema, ki med drugim napaja proticepilstvo, je botroval napadu na kapitol, podžiga nestrpnost do prosilcev za azil in neti sovraštvo. Sedemnajst strokovnjakov različnih področij zagovarja ugotovitev, da je katastrofa družbenih omrežij krizna veda (crisis discipline). Tako označujemo vedo, ki terja povezovanje več različnih ved pri reševanju problema, ki resno zadeva vso človeštvo. Prvi širše znan primer je bila varstvena biologija (conservational biology), sedaj pa je podobna tudi znanost o podnebnih spremembah.

Raziskovalci poudarjajo, da je v spletnem sodelovanju lahko precej svetlih točk, denimo Wikipedija ali večja slišanost deprivilegiranih skupin. A žal se je v praksi to izrodilo, tako da so danes družbena omrežja zvočniki dezinformacij in paranoje, ki predstavljajo resno tveganje za svet, ki se že sedaj sooča s številnimi resnimi problemi (podnebna kriza, pandemije, rasizem, sovraštvo, lakota, neenakost, vojne). Družbena omrežja so kompleksni sistem, ki izkazuje kolektivno delovanje, podobno kakor gospodarstvo. To pomeni, da se posameznik sploh ne zaveda končnih posledic svojih dejanj, ko tako ravnajo milijoni.

Družbena omrežja delujejo fundamentalno drugače od sveta, za katerega so prilagojeni naši možgani. Namesto nekaj sto posameznikov, ki se poznajo, v njih sodelujejo milijoni ljudi, kar vzpodbuja čredno vedenje. Možnost za katastrofo pa raste skupaj z velikostjo sistemov. Do neke točke izkazujejo odpornost, ko pa je presežena, se katastrofalno in nepovratno razsujejo. Dodaten problem predstavlja profitna naravnost upravljavcev teh omrežij, ki natančnega delovanja niti ne razkrivajo, zaradi česar obstaja možnost, da so njihova ravnanja nezdružljiva z zdravo družbo. Raziskovalci opozarjajo, da odločitve, ki imajo strukturni vpliv na družbo, ne bi smele izvirati zgolj iz motivacije delničarjev, temveč bi morale koreniniti v temeljnih vrednotah. Predlagajo, da se upravljavcem družbenih omrežij prizna izjemna moč, ki jo imajo, in se jih podvrže regulaciji, ki je lahko simbolna, kot je Hipokratova prisega za zdravnike, ali konkretnejša.