Nemško podjetje oglobljeno z 10 milijoni evrov zaradi videonadzora zaposlenih

Nemški informacijski pooblaščenec v Spodnji Saški je podjetje notebooksbilliger.de oglobil z 10,4 milijoni evrov kazni, ker je zadnji dve leti brez zakonske podlage snemalo svoje zaposlene. Kamere so namestili v pisarne, prodajalne, skladišča in prostore za odmore. Videonadzor je potekal 24 ur na dan, posnetki pa so se hranili 60 dni. Gre za eno najvišjih glob, ki so bile izrečene na podlagi GDPR, ki velja od leta 2018.

Podjetje je zatrjevalo, da je bil videonadzor namenjen preprečevanju tatvin in sledenju gibanja blaga. Informacijski pooblaščenec je ugotovil, da je bila vzpostavitev videonadzora prekomeren in nezakonit vdor v zasebnost zaposlenih. Informacijska pooblaščenka Barbara Thiel je povedala, da tako obsežen videonadzor krši pravico zaposlenih do zasebnosti in da četudi sumijo, da bi lahko zaposleni v prihodnosti storili kaznivo dejanje, to ne dovoljuje nadzora, saj bi v to podjetjem omogočilo neomejeno širjenje nadzora. Nedopustno je videonadzor uporabljati kot mehanizem za preprečevanje tatvin. Dopusten bi bil selektiven nadzor posameznih zaposlenih, za katere bi obstajal sum, a to bi smelo trajati le krajši čas, da se sum potrdi ali ovrže. Večletni videonadzor ni dopusten, saj zaposlene izpostavlja stresu in pritisku, naj se vedejo karseda običajno, da zaradi svojega vedenja ne bi bili kritizirani.

Snemali so tudi stranke, ki so v trgovini preizkušale naprave, ne da bi bile o tem obveščene. To je druga huda kršitev GDPR. Visoko globo so podjetju izrekli zaradi trajanja kršitve in ker podjetje sploh ni poizkusilo tatvin preprečevati drugače, denimo z naključnimi preverjanji torb ob izhodu in podobno. Zaradi vseh kršitev je informacijski pooblaščenec izrekel globo v višini 10,4 milijona evrov. Najvišja zagrožena globa je 20 milijonov evrov ali štiri odstotke letnega prometa, če je to več.

Oglobljeno podjetje se je odzvalo in poudarilo, da sistem ni bil namenjen ocenjevanju dela ali obnašanja zaposlenih. Prav tako informacijskemu pooblaščencu očitajo kršitve v postopku in da jih v zadnjih treh letih sploh ni obiskal, sami pa da so po letu 2017 na predlog informacijskega pooblaščenca izvedli prilagoditve sistema, ki bi zagotovile skladnost z zakonodajo. Dodajajo, da je globa nesorazmerno visoka. Lani oktobra so v Nemčiji H&M oglobili s 35,5 milijoni evrov zaradi podobnih kršitev pri videonadzoru.