Google bolj omejuje svojim raziskovalcem, kaj lahko objavijo

Googlovi raziskovalci, tako kot v ostalih podjetjih z močnimi raziskovalnimi oddelki, objavijo nemalo znanstvenih člankov. Normalno je, da morajo iti članki pred oddajo v pregled več službam v podjetju, ki ocenijo, da se v njih ne razkriva intelektualna lastnina podjetja - tako je v vseh podjetjih. Google pa je letos ta postopek še zaostril, uvedel seznam "občutljivih tem" ter v nekaterih primerih od raziskovalcev zahteval, da razvite tehnologije ne opisujejo v negativni luči.

Po novem se morajo raziskovalci pred oddajo člankov posvetovati s pravnim oddelkom, službo za odnose z javnostmi in službo za politiko podjetja, če želijo objaviti članke na področjih analize obrazov in grimas, določevanja rase, spola ali politične usmerjenosti. Google navedb Reutersa ne komentira, zaposleni pa neuradno pravijo, da se je nov sistem začel uporabljati poleti. Potrdili so, da nov sistem dodaja še en ovinek k obstoječemu pregledu zaradi varovanja intelektualne lastnine. V praksi to predstavlja jaro kačo elektronskih sporočil, ki lahko presega več kot 100 elektronskih sporočil med raziskovalci in internimi recenzenti, priznavajo prvi.

Še bolj zaskrbljujoče je, da so v nekaterih primerih omenjene službe reagirale pozno in z zelo nenavadnimi zahtevami. Od avtorjev so na primer zahtevali, da strogo pazijo, da članke napišejo v bolj pozitivnem tonu. V drugem primeru so od avtorjev zahtevali, da odstranijo vse reference na dejanske Googlove izdelke (neuradno je šlo za YouTube). Margaret Mitchell, višja raziskovalka v Googlu, poudarja, da so v tem primeru na tankem ledu in nevarno blizu cenzuri, če raziskovalci ne morejo svobodno (z izjemo razkrivanja poslovnih skrivnosti) pisati o tematiki, ki jo raziskujejo. Google javno pravi, da je imajo raziskovalci veliko svobode.

Težave so letos priplavale na površje, ko je Google zapustila Timnit Gebru, ki je vodila ekipo 12 raziskovalcev na področju etike pri razvoju umetne inteligence. Gebru trdi, da jo je Google odpustil, ko je želela objaviti rezultate raziskave, da bi umetna inteligenca, ki zmore posnemati človeški govor, lahko v slabši položaj spravila marginalizirane skupine. Googlov podpredsednik Jeff Dean je dejal, da omenjeni članek ni vseboval diskusije o načinih, kako odpraviti to pomanjkljivost umetne inteligence.

Na seznamu občutljivih tem so še naftna industrija, Kitajska, Iran, Izrael, COVID-19, zavarovanja, lokacijski podatki, vera, avtonomna vozila, operaterji in algoritmi za priporočanje vsebin.