Kaj pomeni napaka AstraZenece pri testiranju cepiva proti covidu

Cepivo proti covidu, ki ga razvijata Univerza Oxford in farmacevtski gigant AstraZeneca, je 70-odstotno učinkovito, so v začetku tedna sporočili razvijalci. To ni ravno ekstremno visoko - cepivo OMR (ošpice, mumps, rdečke) je proti ošpicam učinkovito v 97 odstotkih, proti mumpsu pa 88-odstotno - je pa za tako hitro razvito cepivo dober rezultat. Ameriški regulator FDA pravi, da mora biti cepivo vsaj 50-odstotno učinkovito, da ga je smiselno uporabiti. Težava je le, da je številka 70 odstotkov napačna, saj so pri kliničnem preizkušanju cepiva naredili napako. Nekateri sodelujoči so namreč namesto dveh polnih odmerkov prejeli enega polnega in enega polovičnega, ti pa so bili potem celo bolj zaščiteni od tistih z dvema celima odmerkoma.

Pri dveh polnih odmerkih, ki so jih sodelujoči prejeli v razmaku štirih tednov, je bila zaščita 62-odstotno učinkovita. Kdor pa je prvikrat prejel le pol odmerka (2,5 10¹⁰ delcev), v drugo pa celega, je bil z 90-odstotno verjetnostjo zaščiten. Vsi odstotki se nanašajo na primerjavo s kontrolno skupino, ki je prejemala placebo. Mimogrede, teh številk med različnimi cepivi ni možno enostavno primerjati, ker so bili klinični testi med seboj različni. Iz istega razloga je 70 odstotkov povprečni rezultat, ki ne ustreza realnosti, saj ni možno primerjati rezultatov dveh različnih režimov.

O zaščiti oxfordskega cepiva je za zdaj še težko kvantitativno sklepati. Najprej bo treba ugotoviti, ali sta razliki posledica statistične negotovosti ali gre za resnično različen odziv na razliko v odmerjanju. Skupina, ki je cepivo prejela po napačnem režimu, je obsegala 2741 ljudi. V drugi skupini je bilo 8895 ljudi, ki so cepivo prejeli po predvidenem načrtu. V nobeni skupini niso zabeležili težav z varnostjo cepiva. Gre za rezultate dveh kliničnih testov, iz Velike Britanije in Brazilije, napako pa so storili pri nekaterih ljudeh iz britanske skupine. Skupno je v britanskem testu sodelovalo 12.390 ljudi, v brazilskem pa 10.300. In kako so izračunali učinkovitost? V necepljeni skupini (kontrolna s placebom ali cepivom proti meningitisu) je virus staknil 101 človek, v skupini cepljenih pa 30 - od tega 3 v skupini z napačnim odmerjanjem in 27 v skupini s pravilnim odmerjanjem. To so nizke številke, zato je negotovost visoka. Cepiv iz etičnih razlogov ni možno testirati tako, da bi ljudi potem še načrtno okužili. Zaradi tega mora biti v preizkusih veliko ljudi, da jih nekaj po naravni poti kasneje zboli.

Kaj vse skupaj pomeni? Razlika v učinkovitosti kot posledica različnega odmerjanja ni neobičajna, saj je terapevtski učinek praktično vseh zdravil povezan z odmerkom. Da je pri cepivih lahko manjši odmerek koristnejši, ni nič homeopatskega, temveč obstaja več razlag, zakaj se to zgodi. Omenjeno cepivo temelji na adenovirusu iz šimpanzov, ki je dovolj spremenjen, da se ne more več razmnoževati v ljudeh. Vgrajen ima genski zapis za en protein na površini virusa SARS-CoV-2 (spike protein), ki ga potem okužene človeške celice krajši čas proizvajajo. Izdelani protein sproži imunski odgovor in izuri imunski sistem na odziv proti delcem, ki izkazujejo tak protein - to pa so virusni delci SARS-CoV-2. Genski material se ne vgrajuje v jedro celic in kmalu propade, kot to velja za molekule mRNA, ki nenehno nastajajo in izginjajo v telesu. Ob tem velja poudariti tudi, da čeprav so cepiva proti koronavirusu resnično razvita v rekordnem času, to niso prva RNK cepiva. Kot pojasnjuje Florian Krammer, najstarejši klinični testi segajo v leto 2013, torej že imamo podatke o dolgotrajnem vplivu na ljudi. To je tudi razlog, da so cepiva tako hitro razvili; imeli smo že ogrodje, le nov tovor je bilo treba zapakirati vanj.

Vrnimo se k oxfordskemu cepivu. Ker je vektor za RNK adenovirus, se lahko zgodi tudi imunski odgovor proti adenovirusu. Ena izmed možnosti je, da visok prvi odmerek povzroči močan imunski odgovor na adenovirus, ki potem deaktivira drugi odmerek, še preden bi uspel v celice dostaviti navodilo za gradnjo proteina roga, ki bi potem moral izzvati imunski odgovor. Če pa je prvi odmerek manjši, do tega ne pride. Druga možnost je, da nižji prvi odmerek bolje stimulira točno celice T v imunskem sistemu, ki so odgovorne za proizvodnjo protiteles, pojasnjuje imunologinja Katie Ewer z Oxforda. Obstaja pa tudi verjetnost, da so razlike med režimoma v resnici manjše, a so zaradi nizkega števila ljudi v prvem režimu videti večje. AstraZeneca je že napovedala dodatne klinične teste cepiva po novem režimu, torej z nižjim odmerkom, da bi dognali resnično učinkovitost. Eden izmed preizkusov je že potekal v ZDA, a je bil začasno ustavljen, dokler niso razvozlali, zakaj sta dve izmed sodelujočih v britanskem testu imeli nepojasnjeno nevrološko stanje. Pri prvi osebi so ugotovili predhodno nediagnosticirano multiplosklerozo, pri drugi pa transverzni mielitis, ki ga niso mogli povezati s cepivom. AstraZeneca je bila tedaj tarča kritik, da niso transparentno razkrili dogajanja, na kar so se odzvali s pojasnilom, da zaradi integritete kliničnega testiranja rezultatov ne morejo javno komentirati, dokler niso dokončni.

Britanska vlada je od regulatorja zdravil uradno zahtevala presojo, ali lahko cepivo po napaki v enem izmed kliničnih testov odobri, ali pa potrebuje dodatne študije. Napaka ni imela nobenih vplivov na varnost ljudi v preizkusu, prav tako pa so kmalu po odkritju napake povečali število ljudi v preizkusu. Regulatorji so bili o napaki in korektivnem ukrepu obveščeni ter so ga potrdili. V Veliki Britaniji se pripravljajo na odobritev cepiva, ki sta ga razvila Pfizer in nemško podjetje BioNTech, kmalu pa sledi tudi ameriška Moderna.