SOFIA odkrila vodo na osvetljeni strani Meseca

Da je na Mesecu voda, ni novost, saj je NASA že pred dobrim desetletjem ugotovila, da je v osojnih delih kraterjev blizu polov led. A to so bila temna, soncu odmaknjena področja, kjer je vladal hlad. V najnovejši številki Nature Astronomy pa NASA poroča, da so sledove vode odkrili tudi na osvetljenih delih Meseca.

SOFIA (Stratospheric Observatory for Infrared Astronomy), torej leteči observatorij na Boeingu 747SP, je potrdil, da je na osvetljeni površini Meseca voda. Običajno gleda daleč v vesolje, to pot pa so ga usmerili proti Mesecu. Molekule vode je zaznal v kraterju Clavius, ki je eden največjih kraterjev in je viden z Zemlje, predvsem pa vanj pada sončna svetloba. Da je tam vodik, je bilo že jasno, a niso vedeli, ali je vezan v vodo ali v bližnjega sorodnika, tj. hidroksilni radikal (OH). Novi rezultati potrjujejo, da gre za vodo, ki je prisotna v koncentracijah od 100 do 412 ppm. To je zelo malo, saj je v Sahari stokrat več vode, so pojasnili.

SOFIA je na višini okrog 15.000 metrov, kjer lahko z zmanjšanim vplivom Zemljine atmosfere opazuje vesolje. Vodo so iskali z inštrumentom FORCAST (Faint Object infraRed CAmera), ki je opazil značilne trakove pri 6,1 mikrometra, kar ustreza vodi. Zakaj je voda na telesu brez ozračja uspela, ni jasno. Bodisi voda stalno doteka z mikroasteroidi bodisi Sončev veter prinaša vodik, ki reagira s kisikovimi minerali in tvori hidroksilne radikale in naposled vodo. Nato se ta voda nekako zadrži, verjetno v porah med minerali na površju.

Odkritje vode, dasiravno zanimivo, še ne pomeni, da je Luna "mokra". Raziskovalci pojasnjujejo, da gre za lokalni fenomen, iz katerega ne gre sklepati na globalno porazdelitev. Še več, večina vode je bržkone ujeta v porah ali steklastih strukturah, zaradi česar ni neposredno dostopna. Še bistveno več pa je je v mrzlih mikropasteh, je pokazal Lunar Reconnaissance Orbiter. Nahaja se ob polih (nad 80°) v osojnih legah, torej kraterjih.