Kongres: tehnološka četverica deluje monopolno, predlagajo razkosanje podjetij

Spodnji dom ameriškega kongresa je pripravil 450 strani dolgo poročilo o konkurenčnosti na digitalnih trgih, v katerem so se izrecno posvetili tudi Facebooku, Googlu, Amazonu in Applu. Poročilo predstavlja izvlečke 16-mesečne preiskave, pregleda 1,3 milijona dokumentov in več kot 240 intervjujev ter menja 38 strokovnjakov s področja protimonopolne zakonodaje. V preiskavi so preverjali, ali se največjih tehnološki giganti na svetu držijo pravil poštenega trga. Pododbor za protimonopolno, trgovinsko in upravno pravo, ki je preiskavo izvedel, je zapisal, da tehnološki sektor trpi zaradi monopolne moči posameznih igralcev. Podjetja izvajajo številne monopolne prakse, zato poročilo od zakonodajalca in izvršne oblasti terja ukrepe za ponovno vzpostavitev konkurenčnosti, izboljšanje okrnjene inovativnosti in zavarovanje demokracije. Čeprav izrecno niso zapisali, je zelo očitno, da člani pododbora podpirajo tudi razkosanje podjetij, kot je nekoč že grozilo Microsoftu, pa se je komajda rešil te usode.

Poročilo je za čisto vse preiskovana podjetja neugodno. Amazon ima prevladujoč tržni položaj pri spletni prodaji. Nadzoruje 50 odstotkov ameriške e-prodaje, za nekatere izdelke (npr. e-knjige) pa še bistveno več. Podjetje ta položaj zlorablja, tako da onemogoča enakopravno sodelovanje manjših prodajalcev, so ugotovili. Alternativ ni, saj je Amazon največji samostojni prodajalec in tudi tržnica za ostale. Hkrati pa Amazon zvija roke prodajalcem in proizvajalcem, v pogajanjih izsiljuje nepoštene prakse in zaklepa konkurenco v svoj ekosistem. Ker nudi infrastrukturo tretjim proizvajalcem, s katerimi tudi neposredno tekmuje, ima več informacij o njihovem poslovanju kot obratno, kar zlorablja. Problematičnih je bilo tudi nekaj prevzemov v preteklem desetletju. Amazon je določene izdelke prodajal prepoceni, to je pod stroškovno ceno, da je konkurenco uničil. Ni pričakovati, da bi v prihodnosti Amazonov tržni položaj oslabel.

Applov glavni problem je App Store, čeprav ima le 20-odstotni tržni delež na področju pametnih telefonov. A Apple in Android sta duopol, hkrati pa ima Apple monopolni položaj na tem, kaj sploh lahko počnemo z iphoni. Apple je z App Storom glavni odločevalec, kaj bomo lahko poganjali. To Apple omogoča črpati nenormalno visoke dobičke iz App Stora, delež prihodkov podjetja iz tega naslova pa raste. Sistem za plačila v apilkacijah (in-app apyment) je zasnovan v nasprotju s pravili konkurenčnosti, hkrati pa ponudnike aplikacij sili, da ga uporabljajo. To je posebej problematično za storitve, ki tekmujejo z Applovimi storitvami, denimo za pretočno glasbo. Applovo vodstvo ve, da trenutne prakse podjetja zavirajo inovacije in omejujejo konkurenco, a tega ne rešijo.

Facebook je podatkovni gigant. Na področju družbenih omrežij ima prevladujoč tržni položaj. Zaradi visokih barier, ki konkurenci preprečujejo učinkovit vstop na trg (tu so družbena omrežja posebna), se Facebook lahko vede monopolistično. Skupaj s Facebookom, Instagramom, Messengerjem in WhatsAppom in ima močan lok aplikacija in storitev, iz katerih črpa (in zliva) podatke o uporabnikih. Posebej problematičen je bil Facebookov prevzem WhatsAppa ter Instagrama, poročilo pa naniza še okoli 60 drugih sumljivih prevzemov. Facebook je za vse dobil dovoljenje, a rezultat je enako slab. Facebook je namerno kupoval podjetja, iz katerih je lahko izmolzel nejavne podatke, da je povečeval svojo prednost.

Da je Google monopolist na področju iskanja, ni potrebno posebej poudarjati. Konkurenca obstaja, a je shirana in betežna. Googlu očitajo, podobno kot mu tudi EU, da v iskalnih zadetkih privilegira lastne storitve, konkurenco pa neorgansko razvršča niže. Ker uporabniki čedalje redkeje zapuščajo Googlov ekosistem, to oglaševalce sili, da oglašujejo ravno pri Googlu, kar jim ta drago zaračuna. Problematizirali so tudi nekatere prevzeme, denimo DoubleClick, AdMob in AdMeld. S tem je Google zacementiral svoj položaj na oglaševalskem trgu, kjer prave konkurence ni. Google in Facebook in razdelita levji delež.

Zaradi teh in še nekaterih drugih kršitev je pododbor podal številna priporočila. Svetujejo okrepitev protimonpole zakonodaje, restriktivnejšo politiko dovoljevanja prevzemov in združitev, zahteve po večji interoperabilnosti, združljivosti in odprtosti, stroga pravila proti diskriminaciji in favoriziranju določenih (svojih) storitev in - med vrsticami - razkosanje podjetij. Kaj od tega se bo zgodilo, pa je močno odvisno od rezultatov ameriških volitev. A trenutno sta oba kandidata skeptična do velikih podjetij, dasiravno iz različnih razlogov.