Ali je na Veneri življenje? Fosfin je

Danes je izšel težko pričakovani članek v Nature Astronomy, ki so ga pospremili z novinarsko konferenco Royal Astronomical Society. Uradno se je vedelo le, da gre za izjemno pomembno odkritje, čeprav so neuradno vsi v astronomski srenji slišali, da gre za odkritje fosfina na Veneri. Jane Greaves z Univerze Cardiff, ki je vodila raziskovalno skupino, pojasnjuje, da je to indic, da bi morda na Veneri lahko obstajalo primitivno življenje.

Fosfin je fosforjev analog amonijaka, ki ga sestavljajo en atom fosforja in trije atomi vodika. Kljub enostavni zgradbi fosfin v neživi naravi ne nastaja: na Zemlji ga izdelujejo le v industrijskih postopkih in nekatere bakterije, ki živijo v hipoksičnih ali anoksičnih pogojih. Fosfin sodi med tako imenovane bioznake (biosignatures); to so molekule, ki kažejo na morebiten obstoj življenja. Tako nekako kot na Zemlji plastika in radijsko valovanje - četudi Nezemljani ne bi vedeli nič o zemeljskem življenju, na podlagi obstoja plastike in radijskih valov lahko sklepali, da tu nekaj živi.

Venera sicer ni najočitnejši kandidat na primitivno življenje, saj so razmerje na površju planeta zelo surove. Temperatura se dvigne prek 460 °C, zračni tlak je 91-krat višji kot na Zemlji, atmosfera pa je pretežno sestavljena iz ogljikovega dioksida in dušika. Znaten je še delež žveplovega dioksida, zato je ozračje kislo. Zaradi tega si znanstveniki težko predstavljajo, kakšno življenje bi na Veneri lahko uspevalo. Res je, da je življenje na Zemlji prisotno tudi v najbolj negostoljubnih kotičkih, a tam se ni razvilo. Hkrati pa velja spomniti, da je bila Venera nekoč gostoljubnejša in da morda spremljamo ostanke nekdanjega življenja.

Obstoj fosfina na Veneri so dokazali s teleskopom James Clerk Maxwell (JCMT) na Havajih, nato pa so na podlagi preliminarnih opazovanj dobili opazovalni čas na velikem teleskopu visoko v Čilu (ALMA). Venero so opazovali pri valovni dolžini 1 milimetra in odkrili, da je na Veneri okrog 20 ppb fosfina v ozračju. To je zelo malo - v Ljubljani je trenutno približno toliko dušikovih oksidov v zraku, medtem ko je ogljikovega monoksida desetkrat več. A vendarle, simulacije so pokazale, da bi po naravnih procesih v neživi naravi na Veneri lahko nastala manj kot desettisočinka opaženega fosfina. Razliko so -- velik morda -- nekoč ustvarili mikroorganizmi. Simulacije kažejo, da je to možno.

Na Zemlji takšne mikroorganizme poznamo. V reduktivnih okoljih malicajo fosfatne minerale, ki jih reducirajo z vodikom do fosfina. Ni povsem jasno, zakaj bi to počeli, ker je redukcija fosfornih spojin do fosfina endotermna, torej za to porabljajo energijo. Morda gre za stranski produkt metabolizma ali pa ima kakšno drugo funkcijo, denimo odganjanje plenilcev.

Odkritje sedaj postavlja več vprašanj kot odgovorov, zato bodo sledile še dodatne raziskave. Ugotoviti je treba, ali je morda fosfin nastal fotokemično ali geokemično in ali je tudi na površju. Odkrili so ga namreč v oblakih, kjer so tudi temperature nižje kot na površju. A Venera se je s tem uvrstila na seznam planetov, ki bi vsaj teoretično nekoč v svoji zgodovini lahko podpirali življenje. Tam najdemo že Mars in tudi Jupitrovo luno Evropa in Saturnov Enkelad. Na njih so odkrili metan oziroma vodo.