Avstralski raziskovalci napravili korak k ozdravitvi Alzheimerjeve bolezni

Raziskovalci z Univerze Macquarie so odkrili prvo terapijo, ki ne zaustavi, temveč obrne potek Alzheimerjeve bolezni. Trenutno se ta nevrodegenerativna bolezen le zdravi, torej se skuša upočasniti njeno napredovanje, medtem ko stanja ni možno zavrteti nazaj. Lars Ittner in Arne Ittner s centra za demenco, ki deluje v okviru univerze, sta razvila gensko terapijo, ki je v poskusih zmanjšala izgubo spomina - v miškah. Rezultati so objavljeni v reviji Acta Neuropathologica.

V raziskavi so se osredotočili na encim p38γ, ki ga najdemo v normalno delujočih možganih in ima zaščitno funkcijo. Ob razvoju Alzheimerjeve bolezni pa se aktivnost tega encima zniža. Že v predhodnih raziskavah so odkrili, da aktivacija tega encima preprečuje napredovanje nevrodegenerativnih boleznih. Še vedno pa ni bilo jasno, ali je možno posledice odpraviti. Najnovejša raziskava kaže, da je - vsaj v miškah - to do neke mere možno. Miške so namreč z gensko terapijo (CRISPR/Cas9) pridobile že izgubljeno sposobnost pomnjenja in učenja. Stare miške so se ponovno obnašale, kot bi bile mlajše.

Alzheimerjevo bolezen zaznamuje nalaganje leh amiloida beta (Aβ), ki se napačno zvijejo. Ti potem delujejo kot katalizator, da se še drugi proteini zvijejo napačno. Nastanejo agregati, ki vplivajo na možganske funkcije. Podobno je v razvoj bolezni vpleten tudi protein tau. Ker z napadi na amiloid beta ali njegov prekurzor (APP) niso dosegli rezultatov, se nove raziskave osredotočajo na protein tau. Če je ta prekomerno fosforiliran, se začne podobno kot amiloid beta zlagati in nastanejo lehe, ki motijo delovanje možganov. Po drugi strani pa fosforilacija na pravilnih mestih povzroči, da se ne bolezen razvije ali napreduje. Eno izmed takšnih mest je treonin-205 (aminokisline v proteinih se številčijo od N-konca), ki ga fosforilira omenjeni encim p38γ. Ta encim torej poskrbi za primerno fosforiliran protein tau, ki prepreči agregacijo proteinov tau in proteinov Aβ.

Brata Ittner sta raziskovala način genske terapije, ki aktivira omenjeni protein. Genska terapija je način zdravljenja, pri katerem v celice vstavimo nove gene (običajno popravljene inačice okvarjenih genov), s čimer bolezen trajno ozdravimo. Ker pa to poteka v somatskih celicah, se bolezen še vedno lahko deduje. Za vstavitev genov se največkrat uporablja metoda CRISPR/Cas9, ki je trenutno najnatančnejši način za manipulacijo genov na nivoju baznih parov DNK.

Kako pa ugotovimo, ali imajo miške težave z Alzheimerjevo boleznijo? Njihov spomin lahko merimo v labirintih, kjer se morajo naučiti določenih vzorcev in znakov, da se prebijejo na plano, do hrane ali kaj podobnega. Merjenje časa, ki ga miške potrebujejo za rešitev iz labirinta, je dober pokazatelj delovanja njihovega spomina. Miške so testirali v vodi. Drugo pogosto vprašanje je, kje dobiti vse te miške z Alzheimerjevo boleznijo, da lahko na njih preizkušamo terapijo. Način ni prijeten, je pa nujen: gre za transgene miške, ki imajo dodane gene ali utišane gene, zaradi česar zbolijo. Gensko spremenjene miške so običajni način preizkušanja terapij. V konkretni raziskavi so uporabili miške, ki imajo gen za izražanje človeškega proteina APP, zaradi česar že po 1 letu večinoma razvijejo Alzheimerjevo bolezen.

Raziskovalci upajo, da bo nova metoda v naslednjih 10 letih uspela priti do ljudi. Klinična testiranja žal trajajo, rezultati pa so negotovi, zato so številna obetavna zdravila tudi že obstala v njih. A čedalje več raziskave kaže, da bi lahko bilo 21. stoletje stoletje genskega zdravljenja.