Kitajska baza dednih podatkov ima velike razsežnosti

Na avstralskem inštitutu ASPI so predstavili rezultate raziskave kitajskega vsedržavnega zbiranja dednega materiala moške populacije, v kateri so prišli do sklepa, da skuša oblast zbrati DNK približno desetine vse moške populacije, s čimer bi teoretično pridobila možnost izslediti kateregakoli moškega posameznika v državi.

Pred tremi leti so se kitajski državni mediji prvič pohvalili, da tamkajšnji varnostni organi gradijo gigantsko banko dednih podatkov svojih državljanov, s katero si želijo pomagati pri lovljenju težjih zločincev. K temu naj bi jih spodbudili uspehi v rabi DNK pri iskanju morilcev v nekaterih odmevnejših primerih v Notranji Mongoliji v preteklih dvajsetih letih. Obširna raziskava ustanove Australian Strategic Policy Institute (ASPI) v Canberri pa sedaj odstira tančico s tega očitno precej širokopoteznega projekta. Raziskovalci so analizirali pot opreme za jemanje, analizo in shranjevanje vzorcev DNK v kitajskih ustanovah; akcije policije, predvsem na kitajskem podeželju, in odzive javnosti.

Po besedah inštituta ima projekt, ki je pod nadzorom tamkajšnjega notranjega ministrstva, za poglavitni cilj zbrati dedne podatke od petih do desetih odstotkov celotne kitajske moške populacije, kar skupno nanese približno do sedemdeset milijonov ljudi. Na moške naj bi se Kitajci osredotočili, ker statistično povzročijo znatno več kriminala kot ženske. Pri tem ne gre za zajem celotne dednine, temveč metodo beleženja specifičnih genskih markerjev, tako imenovanih kratkih parnih ponovitev (short tandem repeats - STR) na kromosomu Y. Značilnost genskih odsekov Y-STR je, da se ponavljajo skozi družinsko drevo, zato je mogoče z njihovo pomočjo hitro in zanesljivo dognati sorodstvene vezi. To je tudi razlog, da naj bi bila že desetina populacije z znanimi tovrstnimi podatki dovolj, da se dožene družinske povezave v celotni moški populaciji Kitajske! Do sedaj nastalo bazo naj bi že pridoma uporabili v praksi in lani odkrili morilca iz leta 2008 po tem, ko so zaradi kraje aretirali nekega njegovega sorodnika.

Nastajanje takšnega skupka informacij o državljanih v svetovnem merilu nima primere, saj se ta projekt ne osredotoča več le na zaznane zločince ali za Kitajsko "problematične" manjšine, kot so Ujguri, temveč gre za presek celotne populacije. Obenem naj bi bilo zbiranje vzorcev netransparentno in v mnogih primerih prisilno. Največ vzorcev policija zbere na podeželju, kjer je zaradi slabše informiranosti manj odpora prebivalstva, pri čemer so vključeni tudi otroci. Intervjuvani posamezniki trdijo, da so jim v primeru zavrnitve posega zagrozili z znižanjem njihovega socialnega količnika oziroma uvrstitvijo na črno listo, kar bi pomenilo slabše pogoje za potovanja, najeme kreditov in podobno. Obstoj takšne banke podatkov je za zasebnost problematičen z mnogih vidikov, saj zajame globoko osebne in družinske informacije, ki jih avtoritarni aparat lahko pridoma izkoristi za lastne namene, kar je še posebej pomenljivo v luči kitajskih teženj po nadzoru lastne populacije. Y-STR se da na primer zelo učinkovito uporabiti pri razkrivanju kršitev omejitve v številu otrok na družino. Pri tem je pomembno, da so ob zajemu vzorca nekega posameznika v sistem avtomatsko vključeni vsi njegovi sorodniki, če jim je to všeč ali ne.

Kitajski državni mediji so analizo ASPI že označili za ameriško propagando in opozorili, da so Američani med finančnimi podporniki ustanove, na kar slednja odgovarja, da je njeno financiranje povsem transparentno. Toda izsledke študije v nekaterih elementih potrjuje tudi raziskovanje časnika The New York Times, ki se je že pred leti lotilo sodelovanja ameriških podjetij v zbiranju dednih podatkov Kitajcev, v prvi vrsti firme Thermo Fisher iz Massachusettsa, ki Kitajcem dostavlja komplete za jemanje vzorcev sluznice in druge potrebščine. Strokovnjaki se ob robu sprašujejo tudi, zakaj Kitajci ne beležijo celotnega genskega materiala posameznikov, s čimer bi nenazadnje lahko natančneje določili točno določeno osebo. A tu je odgovor bržkone čisto tehnične narave, saj je zajem Y-STR pač enostavnejši in precej hitrejši ter za prvo, pilotsko inačico projekta zaenkrat zadostuje.