Koronavirus ustavlja velike raziskovalne centre

Pandemija Covida-19 ni ohromila samo družabnega življenja in gospodarstev, temveč meša štrene tudi veliki večini svetovnih fizikalnih raziskovalnih ustanov, kar bo zamaknilo predvidene nadgradenje in projekte. Toda v trenutnih režimih delovanja so glede na geografsko lego, namembnost in tehnične značilnosti precejšnje razlike.

Nekatere laboratorije so povsem ustavili. Semkaj spada ves zahodni del opazovalnikov gravitacijskih valov, saj sta obe ameriški izpostavi observatorija LIGO in evropski Virgo v Italiji 27. marca zaprli vrata. Nedelujočih je tudi več kot polovica ostalih astronomskih observatorijev po svetu, med njimi Atacama Large Millimeter Array in pa Daniel K. Inouye Solar Telescope, saj so Havaji pod karanteno. To je iz delovanja vrglo več teleskopov v kolaboraciji Event Horizon Telescope, kjer so bili zaradi tega primorani prekiniti opazovalni urnik. Veliki trkalnik LHC v CERNu je bil že tako ustavljen in v fazi nadgrajevanja, ki pa jo bo pandemija podaljšala, saj so delavci ostali doma, raziskovalci pa so namesto tega moči usmerili v analizo podatkov od doma.

Nasploh so precej na boljšem ustanove z najsodobnejšo informacijsko hrbtenico in avtomatizacijo, v katerih lahko znanstveniki ključne stvari postorijo od doma. Kanadski podzemni observatorij za nevtrine in temno snov SNOLAB tako še vedno obratuje v smislu odčitavanja podatkov, medtem ko vzdrževanje opreme miruje; podobno je z italijanskim centrom Gran Sasso National Laboratories. Drugod so z delom na licu mesta bolj pogumni: v fuzijskem eksperimentu ITER so sicer zmanjšali število delavcev na gradbišču fuzijskega reaktorja, a delo ni povsem ustavljeno. Veliki izjemi sta pri vsem Švedska in Japonska. Severnjaki igrajo loterijo in še niso uvedli vsesplošne karantene, zato gradnja nevtronskega vira European Spallation Source skorajda nemoteno poteka dalje. Tudi japonski observatorij Kamioka zaenkrat obratuje z nespremenjenimi načrti. Bržkone najvarneje pa je sedaj na antarktični nevtrinski postaji IceCube, kjer imajo še največ problemov s tem, kako po telezvezah pomiriti sorodnike, ki se stiskajo doma.

Severnoameriške državne laboratorije, kot so Lawrence Livermore in Sandia, je pandemija popraskala že nekaj prej kot tamkajšnjo javnost, saj se zvečine nahajajo v državah, kjer so zabeležili prve okužbe, zato so tam od doma delali že od začetka marca. Izpostaviti gre dejstvo, da so v ZDA pospeševalnike delcev in pa superračunalniške centre hitro namenili raziskavam virusa SARS-CoV-2, zato še vedno obratujejo. NASA je morala zaradi okužb ustaviti ključne raketne tovarne. Edini program, ki se mu zares ne želijo odreči, je Mars 2020, ker morajo ujeti letošnje poletno okno za vzlet, sicer bodo morali čakati še dve leti. Ostali projekti, od poleta na Mesec do teleskopa James Webb, obratujejo upočasnjeno z okrnjenim moštvom in delom od doma, kar pomeni, da verjetno ne bodo ujeli nobenega od zastavljenih rokov.

Tudi v evropski vesoljski agenciji ESA so že zgodaj zabeležili okužbo v nadzornem centru v Darmstadtu, zato so morali ljudi poslati domov in pavzirati delovanje vesoljskih sond - izključiti merilne instrumente in jih poslati v varnejše orbite. Drugo fazo misije ExoMars pa so zamaknili za dve leti. Izjemi pri redukcijah sta sonda BepiColombo, ki je v kritičnem intervalu usmerjanja v pravilno tirnico, in modul Columbus na ISSu. Njuni nadzorniki še vedno sedijo v pisarnah, z maskami, razkužilom in upanjem na najboljše.