Manj zasebnosti ni rešitev coronakrize

Zdravstvena kriza coronavirusa se hitro spreminja tudi v vedno večjo zasebnostno grožnjo, ki bo nepovratno spremenila svet, v katerem živimo. Pod krinko skrbi za državljanke in državljane in z izgovorom bolj uspešnega boja proti virusu se namreč vedno več držav po celem svetu odloča za tak ali drugačen način zasledovanja uporabnikov mobilnih telefonov.

Če smo najprej zavijali oči nad bolj avtokratskimi državami, kjer človekove pravice in zasebnost niso ravno na višku družbenih vrednost, ki jih je vredno zagovarjati in ščititi, so se o podobnih praksah začeli pogovarjati tudi v bolj človekovim pravicam naklonjenim državam.

China mobilized its mass surveillance tools, from drones to CCTV cameras, to monitor quarantined people and track the spread of the coronavirus. (vir)

V zadnjem času opažamo, da niti Evropska unija niti Združene države Amerike niso imune na reševanje zdravstvene krize s popolnoma neprimernimi in nekoristnimi metodami sledenja uporabnikov pametnih telefonov.

Several European nations are evaluating powerful but potentially intrusive tools for fighting the coronavirus pandemic, a move that could put public health at odds with individual privacy. (vir)

Tudi Slovenija ni imuna na to bolezen avtokracije. In čeprav se je Evropska komisija že začela pogovarjati z večjimi evropskimi operaterji, ki naj bi s predajo geolokacijskih podatkov vladam pomagali pri zajezitvi virusa, je tukaj trenutno še en nepremostljiv problem.

The European Commission’s Internal Market chief Thierry Breton has defended plans to obtain mobile data from EU telecom firms during the coronavirus outbreak, saying the acquisition of certain datasets allows for a clearer reading of “the impact of the confinement measures taken by member states.” (vir)

Na srečo nas evropska zasebnostna zakonodaja še vedno varuje pred preveč prosto izmenjavo podatkov, čeprav operaterji geolokacijske podatke o svojih uporabnikih v anonimizirani obliki že več let ponujajo najboljšemu kupcu.

Mobilni operater A1, nekdanji Simobil, bo informacije o geolokaciji svojih uporabnikov posredoval naprej podjetjem, ki bodo te podatke lahko izkoristile v svoj prid. (vir)

Se pravi – tehnična izvedljivost ni vprašljiva in politični voditelji se tega zavedajo. Trenutno nas pred družbo nadzora varuje zakonodaja, ki pa je pod pritiskom paničnih državljank in državljanov, ki nočejo živeti v strahu pred boleznijo. A ko pridemo do dejanske uporabnosti geolokacijskih podatkov pri zamejevanju virusa, nastane nov problem.

Governments have not yet met that standard, nor even shown that extraordinary location surveillance powers would make a significant contribution to containing COVID-19. Unless they can, there’s no justification for their intrusions on privacy and free speech, or the disparate impact these intrusions would have on vulnerable groups. Indeed, governments have not even been transparent about their plans and rationales. (vir)

Sledenje uporabnikom mobilnih telefonov je torej blažev žegen, ki odpira več problemov, ne rešuje pa niti enega. Zdravstvena kriza bo svojo rešitev našla v medicini. Če jo bomo reševali z uvajanjem avtokratskih in represivnih režimov, ki bodo spodbujali družbo nadzora brez jasnih rezultatov, se bomo znašli v veliko večji zagati. Za katero ne bo cepiva.