Podatkovni centri verjetno ne lokajo toliko elektrike, kot smo se bali

Ameriški raziskovalci so v doslej najpodrobnejši študiji gibanja energetske porabe podatkovnih centrov prišli do sklepa, da je v preteklem desetletju kljub skokovitemu povečanju obdelave podatkov poraba elektrike zavoljo izboljšanja izkoristka v resnici zrasla le neznatno.

Zaradi hitro rastočega povpraševanja po pretočnem videu in nasploh obdelavi podatkov v oblaku lahko zadnja leta poslušamo opozorila, da bodo podatkovni centri kmalu nezanemarljivo prispevali k izpustom toplogrednih plinov in do konca tega desetletja potrošili prek štiri odstotke svetovne elektrike. Pri francoski organizaciji The Shift Project so lani celo zatrdili, da gledanje spletne pornografije povzroči toliko izpustov ogljikovega dioksida kot Belgija. Toda več novih raziskav zdaj umirja konje in opozarja, da naj bi pretekle študije dale prevelik poudarek rasti bremena, premajhnega pa hkratnim izboljšavam izkoristka pri električni porabi strojne opreme in hlajenja.

Podjetja, ki upravljajo s podatkovnimi centri, so izjemno stiskaška s podatki o njih, zato električne porabe oblaka ne moremo enostavno sešteti iz prosto dostopnih številk, temveč se je treba lotiti zapletenih analiz. Raziskovalna skupina v izpostavi Kalifornijske univerze v Santa Barbari je natančno preučila trende v gradnji strežniških farm in v reviji Science obelodanila sklepe, ki bodo gotovo še razburjali in sprožali nadaljnje raziskave. Znanstveniki pravijo, da je v obdobju med letoma 2010 in 2018 število programskih ukazov v oblaku naraslo za pet- in polkrat ... toda električna poraba naj bi obenem zrasla za pičlih šest odstotkov - na skupno 205 teravatnih ur letno ali okoli en procent svetovne porabe. Za to naj bi bil v glavnem zaslužen izjemen napredek v povečevanju energetske učinkovitosti.

Pri organizaciji International Energy Agency (IEA) pa so se lotili prav uvodoma omenjene trditve Francozov. Njihova analiza pravi, da ima raziskava The Shift Projecta vrsto pomanjkljivosti, zaradi katerih je prišla do številk, ki da so kar 30- do 60-krat previsoke. A pomisleki se že vrstijo tudi v drugo smer in nekateri akademiki menijo, da ga je lomila tudi ameriška skupina, zato zna biti tod v prihodnje še živahno. Tudi če so izsledki Kalifornijcev blizu resnice, se poraja pomembno vprašanje, kako dolgo se še lahko nadejamo, da bodo pridobitve zaradi izboljšav v izkoristku kompenzirale rastočo porabo. Obenem pa velja še omeniti, da tu govorimo zgolj o goli potrošnji elektrike, ne pa o tem, od kje ta pride. Tudi trud velikanov, da bi energijo pridobili iz obnovljivih virov, namreč beleži velike korake.