Dvig minimalne plače je povezan z nižjo stopnjo samomorilnosti

Medtem ko se glede dviga minimalne plače mnenja navadno krešejo o vplivu na zaposlenost, so raziskovalci z Univerze Emory v Atlanti pogledali, kako vpliva na javno zdravje, in sicer na stopnjo samomorilnosti. Znano je, da je samomor nezanemarljiv vzrok smrti v razvitih državah. V ZDA je samomor 10. najpogostejši razlog smrti, njegova pogostnost pa v zadnjih 15 letih monotono raste in dosega 14 smrti na 100.000 prebivalcev. V Sloveniji je sicer samomorov relativno gledano skoraj trikrat toliko kot v ZDA.

Raziskovalci so preverjali, ali ima dvig minimalne plače kakšno povezavo s samomori. Upoštevali so podatke iz vseh 50 ameriških zveznih držav, saj se o smrtih vodijo natančne statistike, prav tako so podatki o minimalni plači enostavno dosegljivi. Ta na zveznem nivoju znaša 7,25 dolarja na uro, posamezne zvezne države pa seveda lahko določijo tudi višje, kar pogosto tudi storijo. Kontrolna skupina so bili zaposleni z visokošolsko izobrazbo, ki skorajda ne delajo za minimalno plačo, preiskovana skupina pa zaposleni s srednjo ali nižjo izobrazbo.

Ugotovilo so, da se za vsak dolar povečanja minimalne plače stopnja samomorilnosti zniža za 3,4-5,9 odstotka. Zanimiva je bila dodatna ugotovitev, da je vpliv močno odvisen tudi siceršnjega stanja gospodarstva. Ko je stopnja nezaposlenosti nizka, konkretno manj kot štiri odstotke, je učinek precej manjši kot v obdobju visoke nezaposlenosti. Takrat ima zvišanje minimalne plače močan vpliv na zniževanje samomorilnosti. Ocenili so, da bi po krizi leta 2008 dvig minimalne plače za 1 dolar preprečil 13.000 samomorov.

Raziskovalci so kontrolirali za druge gospodarske učinke, a vseeno opozarjajo, da so vplivi kompleksni. Pomemben je tudi demografski faktor, saj so temnopolti, Latinoameričani in ženske precej pogosteje zaposleni z minimalno plačo kakor druge skupine. Rezultati raziskave so predvsem uporabna informacija, manj pa jih lahko neposredno izrabljamo za vodenje politike v času gospodarske krize, saj ni realistično pričakovati, da bi med krizo dvignili minimalno plačo, po koncu krize pa jo spet znižali (plače so lepljive navzdol). Kaže pa ta raziskava, da so finančne težave pomemben dejavnik stresa, ki ima lahko zelo resne posledice na zdravje in celó življenje.