ESA bo eksperimentirala s čiščenjem orbitalnega drobirja

Evropska vesoljska agencija je pognala program misije ClearSpace-1, s katero bo leta 2025 izvedla prvi poskus odstranjevanja človeške nesnage iz Zemljine orbite.

V krožnici nad nami je trenutno okoli 3500 odsluženih satelitov in še 750.000 manjših delcev, med njimi ostankov preteklih karambolov med prej omenjenimi odpadki. Vsak od teh predmetov predstavlja nevarnost za še delujoče naprave in astronavte, toda organiziranega čiščenja orbitalnih smeti človeštvo nima. Vzrok za to je predvsem cena tovrstnih podvigov. V nasprotju z mnogimi tuzemskimi dejavnostmi, kjer mora proizvajalec do določene mere kriti tudi stroške odstranjevanja svojih izdelkov, satelitskim firmam tega še ni treba, same pa tudi nimajo dosti razlogov, da bi se ukvarjale s smetarstvom, saj je izogibanje nesnagi doslej zadostovalo. Toda skorajšnji nastop satelitskih megakonstelacij, kot je Starlink, ki je septembra že sprožila paniko, je pognal novo kri v ambicije po čiščenju orbite, z zagonskimi podjetji, kot so RemoveDEBRIS, Astroscale in ClearSpace.

Ob robu pred tednom popisane konference Space19+ v Sevilji so pri Esi sprejeli še zadnje podrobnosti in financiranje za misijo ClearSpace-1. Po načrtu bo konec leta 2024 ali v začetku 2025 v vesolje poletelo plovilo, ki bo s štirimi rokami na 800 kilometrih višine ujelo 100-kilogramski satelitski adapter Vespa, ki je ostal za misijo Proba-V. Nato se bo združek usmeril proti Zemlji in zgorel ob padcu v atmosfero. Snovalci poudarjajo, da je samomorilska narava podviga zgolj začasna in da bodo nadaljnje faze razvoja usmerjene v večkrat uporabne naprave. Program bo vodila švicarska firma ClearSpace, ESA pa je v prvem triletju zanj namenila 70 milijonov evrov. Celotni stroški do vključno 2025 naj bi predvidoma znašali 117 milijonov evrov, kar gre bržkone tudi na račun dejstva, da program zapoveduje rabo evropskih nosilnih raket. Vsekakor pa je ESA s tem konkretizirala besede, da je odstranjevanje orbitalnega drobirja postalo njen strateški cilj.