ESA je morala svoj satelit umikati pred SpaceXovim

Evropska vesoljska agencija ESA je sporočila, da je morala premakniti svoj satelit, ker je obstajala zaznavna možnost trka z enim od satelitov SpaceXove konstelacije Starlink. Iz agencije so pozvali k čimprejšnjemu oblikovanju sistema avtomatizirane komunikacije med upravljalci satelitov v Zemljini orbiti.

Število satelitov v Zemljini krožnici se skokovito povečuje, pri čemer bo poglavitni dejavnik v prihajajočih letih rast konstelacij za komunikacijo, ki jih postavljajo SpaceX, OneWeb, Facebook in druga podjetja, saj bodo vključevale od več sto naprav pa vse do 12.000, kolikor naj bi jih imel polno operativen SpaceXov sistem Starlink. To sproža mnoge pomisleke glede gneče tam zgoraj, ki bo bistveno povečala možnost karambolov med plovili. Ti strahovi so se sedaj pričeli uresničevati.

V ponedeljek so morali pri agenciji ESA pognati motorje svojega vremenskega raziskovalnega satelita Aeolus in ga premakniti v višjo krožnico, saj se mu je začel nevarno približevati satelit Starlink44. Načeloma je SpaceXova konstelacija postavljena višje od Aeolusa, toda z omenjenim satelitom so preizkušali manevre kontroliranega padca in je zašel na Aeolusovo pot. Tako se je možnost trka dvignila nad 1 proti 10.000, kar je po mednarodno sprejetih smernicah znak za alarm.

Nato je sledilo več komunikacijskih in tehničnih spodrsljajev, ki so vpletenim že dale pošteno misliti. Ko so pri Esi opazili nevarnost, so nanjo takoj opozorili Američane ... ki so jim odgovarjali po elektronski pošti, ker oba akterja sploh nimata boljšega uradnega kanala za komunikacijo - šlo naj bi celo za prvi tovrsten stik, navkljub vztrajnim evropskih prošnjam po tesnejših vezeh. Za povrh so iz SpaceXa sprva odgovorili, da svojega satelita ne bodo premikali, ker sami ne vidijo nevarnosti. Kakor so razložili pozneje, naj bi jim jo zagodel hrošč v komunikacijskem vmesniku z Ameriškimi zračnimi silami, katerih sistem opozarja na možna bližnja srečanja, zato njihove ocene prave nevarnosti niso prejeli pravočasno. Tako so morali ukrepati pri Esi.

V bistvu evropskih kontrolorjev ameriški odgovor ni preveč razjezil, saj so z njim dobili dragocen podatek: da namreč Starlink44 ne bo spreminjal poti, kar jim je olajšalo umik. Tu leži bistvo Esinega poziva k tesnejšemu sodelovanju: za zanesljivo izogibanje morata razmere in namere poznati oba akterja, saj se v nasprotnem lahko pripeti, da bi predmete oba umikala v isto smer. V agenciji so se na opisano nerodnost tako odzvali kar se da diplomatsko, čeprav je med vrsticami nezgrešljiva njihova pikra kritika na račun zgostitve orbitalnega prometa - tako na primer poudarjajo, da za varovanje svojih satelitov že razvijajo visoko avtomatiziran sistem izogibanja.