CRISPR terapije so tu

Jurij Kristan

24. nov 2019 ob 21:54:32

Raziskovalci so objavili spodbudne rezultate prvega pilotskega zdravljenja krvnih bolezni z metodo CRISPR/Cas9, kar kaže potencial pristopa v neposrednem zdravljenju ljudi.

Medtem ko v Sloveniji čakamo, kako se bo fantič Kris odzval na zdravljenje z Zolgensmo, sta firmi CRISPR Therapeutics iz Švice in Vertex Pharmaceuticals iz ZDA objavili skupno poročilo o prvem pilotskem genskem zdravljenju dveh bolnic; ene z anemijo srpastih celic in druge z beta talasemijo. V obeh primerih gre za posledico okvare na genu za proizvodnjo hemoglobina. Posledično rdeče krvničke ne zmorejo prenašati toliko kisika kot sicer, hkrati pa se zaradi deformiranosti zapletajo v žilah, kar povzroča hude bolečine in poškodbe notranjih organov. Posebnost je, da so v tem primeru zdravniki uporabili razvpito metodo CRISPR/Cas9, ki s tem zgolj sedem let po nastanku (!) že prodira v zdravljenje ljudi.

Terapija ima delovno ime CTX001 in vsebuje zahteven postopek. Bolniku najprej vzamejo kri in v njej izolirajo krvne matične celice. Slednje s pomočjo električnih pulzov (t.i. elektroporacijo) prepričajo, da sprejmejo kompleks Cas9, ki vanje vnese zanimivo mutacijo, s katero se aktivira proizvodnja zarodnega hemoglobina - samosvoje verzije tega proteina, ki jo telo sicer običajno neha proizvajati kmalu po rojstvu. Sledi mučna kemoterapija z busulfanom, da "požgejo" bolan kostni mozeg, nakaj sledi infuzija popravljenih celic in upanje, da se bodo pravilno namestile ter osnovale zdrav mozeg.

Vsaj v prvih dveh pacientih se je sedaj dolgotrajni trud poplačal. 20-letnica iz Nemčije, ki je trpela za beta talasemijo, od prejema terapije na začetku letošnjega leta ni več potrebovala krvne transfuzije, medtem ko jo je predtem prejemala šestnajstkrat letno. Skoraj ves hemoglobin v njeni krvi je odslej fetalni. Američanka Victoria Gray iz Nashvilla, ki je trpela za anemijo srpastih celic, ne čuti več bolečin, ki so jo dotlej vsaj trikrat letno za dlje časa spravile v bolnišnico. Pri njej je slaba polovica hemoglobina zarodnega.

Naslednja stopnja je širši eksperiment s 45 osebami po vsem svetu, snovalci pa še ne želijo določiti cene zdravila CTX001, ko bo dejansko prišlo na trg. Glede na to, da gre za enkraten poseg, ki ima posledice za vse življenje, bo bržkone podobna tisti Zolgensme - v rangu nekaj milijonov evrov. Tudi ni naključje, da sta se firmi ravno sedaj zganili z objavo: konkurenčno podjetje Bluebird je pred mesecem dni v Evropi pričelo s ponujanjem zdravila Zynteglo za opisane deformacije hemoglobina. Njihov preparat ne uporablja zarodnega hemoglobina ali metode CRISPR, temveč z deaktivirano inačico virusa HIV v celice prenese gen za izdelavo beta-globina. Postopek je torej malce enostavnejši kot pri CTX001, a ni stoodstotno učinkujoč - od 14 preizkusnih pacientov se trije nanj niso odzvali. Cena terapije Zynteglo je v EU 1,575 milijona evrov.