Južnokorejski znanstveniki na članke kot soavtorje lažno dodajali svoje otroke

Moderno merjenje storilnosti znanstvenikov in raziskovalcev, ki se zanaša na bibliometrične kazalnike, kot so število člankov in citatov, je v znanstveni srenji povzročilo že precej bolj ali manj etičnih odklonov. Medtem ko je rezanje materije v več krajših člankov in obširno, včasih zgolj posredno povezane literature, sicer zakonita, a dvomljiva praksa, je dodajanje fantomskih avtorjev v članke onstran dopustnega. V Južni Koreji se iz meseca v mesec razrašča škandal, ki je videti obraten od precej utečenih praks na področju spornih avtorstev. Medtem ko je pogosto, da (manj uveljavljeni) raziskovalci med avtorje dodajo svoje nadrejene, so v Južni Koreji ugledni akademiki na članke dopisali svoje -- šoloobvezne otroke.

Škandal je izbruhnil že konec leta 2017, sedaj pa postaja jasno, da je v njem sodelovalo več ljudi, kot so sprva predvidevali. Ministrstvo za šolstvo je ugotovilo, da je vsaj 17 akademikov na svoje članke dopisalo otroke, ki obiskujejo osnovno ali srednjo šolo in pri člankih najverjetneje niso sodelovali. Trenutno je sumljivih člankov 24. Ko je afera izbruhnila, so sicer pregledali vse članke in odkrili, da ima 794 kot soavtorje šolarje ali dijake. V večini primerov so ti dejansko opravili nekaj dela, večinoma na praksah, v 24 primerih pa ne. Niso razkrili, kje so ti članki obvljaljeni.

Raziskovalci so uslugo naredili lastnim otrokom, drugi znancem, tretji otrokom, ki sploh niso z njimi v sorodu. Praksa je trajala dlje časa, saj so najstarejši problematični članki iz leta 2007. V Južni Koreji je šolski in akademski sistem izjemno tekmovalen, soavtorstvo člankov pa lahko mladim pomaga pri vpisu na univerze. Toda sankcije za nepošteno vedenje so hude, saj zasačenim raziskovalcem grozijo opomin, enoletna prepoved prijavljanja na nacionalne razpise ali izguba zaposlitve.