AMD odločen s procesorji Epyc 2 pisati zgodovino

AMD je lansiral še težko pričakovano strežniško vejo procesorjev na arhitekturi Zen 2 - serijo Epyc 2, poznano tudi pod kodnim imenom Rome. Po prvih testih sodeč gre za enega največjih preobratov na področju računalniških čipov, kar smo jih kdaj videli, saj prišleki gladko posekajo konkurenčne Xeone tako v surovi hitrosti kot električni porabi in ceni - za nemajhne vrednosti.

Ko so prejšnji mesec prispeli procesorji za domačo rabo Ryzen 3000, se je rdeči tabor lahko veselil, kajti Intelu so z njimi v obraz vrgli precej trdo rokavico. Toda ta sektor v računalništvu že lep čas ni več najpomembnejši, saj padajoča prodaja osebnih računalnikov na eni strani in pa selitev vse večjega dela ITja v oblak pomenita, da so strežniški čipi področje, kjer si je treba izboriti prevlado, če želiš zares kaj veljati. Zato je lansiranje Epycov 2, strežniških bratov Ryzenov 3, za AMD veliko važnejši dogodek - nemara celo najvažnejši v tem desetletju. S predhodniki, prvimi Epyci, so uspeli pokazati, da se tudi v oblaku lahko bodejo z Intelom, toda še vedno je šlo kvečjemu za dohitevanje tekmeca in nič več. Kar v sektorju, kjer zaradi zapletenosti delovanja in stroškov stranke nerade na horuk spreminjajo svoje platforme, ne pomeni prav dosti. Epyci 2 so v resnici tisti izdelek, na katerem je AMD, prerojen pod vodstvom Lise Su, gradil svojo strategijo.

Po videnem na tiskovni konferenci in pa prvih preizkusih sodeč je bila ta strategija razmeroma preprosta: posekati Xeone v praktično vseh možnih parametrih, vleči njihova trupla trikrat okoli obzidja in pustiti, da jih pohrustajo mrhovinarji. Xeoni namreč poslej držijo primat le še v dveh lastnostih - frekvenci najdražjih modelov in podpori inštrukcijskemu setu AVX-512 - medtem ko povsod drugod vladajo Epyci 2. Ponudba obsega 19 kosov, od katerih jih je 13 namenjenih rabi v dveh, šest pa v enem podnožju. Kot pri predhodnikih se tudi tu oznake začno s števko sedem, le da je zadnja dve - 7002. Šesterica za eno podnožje ima poleg še "P".

Najmočnejši model, Epyc 7742, vsebuje 64 jeder (128 niti) pri osnovnem taktu 2,25 GHz in navitem 3,40; s kar 256 MB L3 predpomnilnika in pri nazivni porabi 225 W ter ceni 6950 dolarjev. Za primerjavo: Intelov Xeon Platinum 8280 z 28 jedri in porabo 205 W stane dobrih 13.000 dolarjev. Se pravi, da AMD za isto ceno ponuja štirikrat toliko jeder kot tekmec! Prednost se sicer pri potovanju po spisku navzdol rahlo zmanjša, toda v vseh primerih rdeči na eno podnožje ponujajo vsaj 50% večji učinek in dvakrat ugodnejšo cenovno nalepko! Obenem platforma kot ves Zen 2 podpira PCIe 4.0, in sicer 128 stez na čip. Vsakega je mogoče povezati z do štirimi terabajti pomnilnika GDDR4-3200. To velja za ves uvodni repertoar. Doslej praktično še nismo imeli primera, ko bi firma v najvažnejših elementih v enem zamahu prehitela konkurente za nekajkratnik.

AMDju je podvig uspel z izdatno mero tveganja, saj so upe položili hkrati v več novih tehnologij. Poglavitna razlika med prvo in drugo generacijo Epycov je raba čipletov, ki je inženirjem omogočila, da so jedra povsem oddvojili od vhodno-izhodnega vezja. Zato ima procesor sedaj povsem drugačno sestavo: v sredini je I/O centralni čiplet, napravljen v 14-nanometrski tehnologiji v livarnah GlobalFoundries, obkrožajo pa ga čipleti z jedri v 7 nm, napravljeni v TSMCju, kar močno poenostavi komunikacijo v čipu. Obenem so Epyci 2 prvi strežniški CPUji v 7 nm (TSMC) proizvodnji, v notranjosti pa je še mnogo pomembnih sprememb, kot je nov branch prediction in pa podvojitev predpomnilnika L3, tako da ga ima na primer dvoprocesorski sistem s 7742 kar pol gigabajta! AMD se je v preteklosti že pošteno opekel, ko je hkrati posodabljal tako arhitekturo kot proizvodnjo, zato pričujoči uspeh niti slučajno ni samoumeven.

Da ne gre zgolj za številke na papirju, so na tiskovki potrdili eminentni partnerji, ki so napovedali obsežne posodobitve svojih strežniških kapacitet z novimi Epyci: od Microsofta in Twitterja pa do Googla, ki je bil doslej trdno v modrem taboru. Je pa vseeno še preuranjeno sklepati, kakšne tektonske premike bo prihod teh procesorjev dejansko povzročil, saj je bil doslej AMDjev delež nekajprocenten in ima pred seboj še dolgo pot, preden bi Intela lahko dejansko presegel. Modri gotovo ne bodo stali križem rok in verjetno lahko že v kratkem pričakujemo pocenitev najvažnejših Xeonov. Toda pomenljivo je, da lahko prve konkretne nove modele pričakujemo šele sredi prihodnjega leta, zato lahko AMDjeva zabava traja kar dolgo.