Falcon Heavy uspešen na svoji najzahtevnejši nalogi doslej

SpaceXova nosilna raketa Falcon Heavy je imela na svojem tretjem poletu po vrsti še posebno zahtevno misijo, saj je morala 24 satelitov ponesti do treh različnih krožnic. Podvig je skoraj v celoti uspel; edina črna pika je padec osrednjega potisnika, ki je ob pristajanju zgrešil ladjo.

Falcon Heavy je trenutno najmočnejša raketa za pošiljanje tovora v vesolje in njena današnja izstrelitev ob pol devetih dopoldan po našem času iz Kennedy Space Centra na Floridi je bila tretja po vrsti. Toda za SpaceX je bil prav ta polet še posebno pomemben. Prvič, tovor je sestavljalo štiriindvajset satelitov, ki jih je bilo treba ponesti do treh različnih orbit. To pomeni vnovična prižiganja raketnih motorjev (Merlin 1D Vacuum), kar je vselej dejavnik tveganja. Drugič, šlo je za prvo misijo po naroku Ameriških letalskih sil, ki so imele na raketi nekaj svojih satelitov. V resnici ni šlo za kakšne supertajne naprave, toda pri US Air Force so podvig pozorno spremljali, ker bodo kmalu izbirali partnerja za pošiljanje tovora v orbito med letoma 2022 in 2026. Da bi se SpaceX lahko dokopal do te bajne pogodbe, je moral današnji polet potekati brez težav.

In tudi je - v pretežni meri. Vsi sateliti so bili odloženi na pravem kraju. Oba stranska potisnika, ki sta bila ponovno uporabljena od aprilskega poleta, sta zopet pristala brezhibno. Osrednji booster pa je vnovič zatajil, le da tokrat precej bolj spektakularno kot prejšnji. Medtem ko se je oni prekucnil zaradi razburkanega morja, je tokratni očitno zgrešil pristajalno tarčo in eksplodiral. Ni še povsem jasno, ali je šlo za tehnično napako, saj je Elon Musk pojasnil, da še nikdar niso pristajali ob tako visoki hitrosti in gre morda zgolj za neoptimizirane parametre spusta.

Omembo si zaslužijo tudi nekateri kosi tovora, ki jih je Sokol vtiril. Organizacija The Planetary Society si obeta, da bo po več desetletjih prizadevanj naposled brez okvar preizkusila svoje sončno jadro - plovilo LightSail 2, ki naj bi za pogon izkoristilo tok fotonov iz Sonca in o katerem je sanjaril Carl Sagan. Njihova prva naprava takšne sorte, Cosmos 1, je bila uničena ob padcu ruske nosilne rakete Volna, medtem ko so predhodnika, LightSail 1, pestili mnogi tehnični problemi. Če bo šlo tokrat vse po sreči, bodo jadra razprostrli čez približno dva tedna.

Svoje naprave ima poleg tudi NASA. Med njimi sta napredna atomska ura, skonstruirana nalašč za dolga potovanja daleč stran od Zemlje, in eksperimentalni raketni motor, ki namesto visoko strupenega hidrazina kot gorivo uporablja manj nevarno mešanico AF-M315E (hidroksilamonijev nitrat).