Intel razgrnil načrte s proizvodnimi procesi

Pri Intelu so na letošnjem srečanju z vlagatelji razložili, kako nameravajo izdelovati čipe do leta 2023. Tema je še posebno zanimiva zaradi preteklih Intelovih težav z 10-nanometrsko proizvodnjo in podjetje posledično načrtuje kopico notranjih optimizacijskih faz tako za 10- kot 7-nanometrski proces.

Pred davnimi šestimi leti nam je Intel optimistično obljubljal prve čipe na 10-nanometrski tehnologiji že za leto 2016, toda njihova množična proizvodnja je v resnici zaživela šele letos. V firmi zresnjeno priznavajo, da je bil načrt prezapleten, saj je vključeval preveč nepreverjenih pristopov; posledično so bili cilji razvojnih ekip preslabo definirani in proces pomanjkljivo voden. Menijo, da so se iz polomije naučili dovolj, da bo prehod na 7 nanometrov uspešnejši, zato njihovi plani za prihajajoča leta niso nič kaj zadržani.

Še nekaj mesecev nas loči od prihoda procesorjev družine Ice Lake; v prvi polovici naslednjega leta naj bi prišli še strežniški procesorji na 10 nanometrih, že leto zatem pa prvi izdelek na 7 nm, in sicer GPGPU na osnovi prihajajoče Intelove arhitekture grafičnih čipov Xe. Predvidevajo, da naj bi bile optimizacijske stopnje 10-nm proizvodnje precej kratkotrajne - le enoletne, pri čemer se bo 10++ v letu 2021 pokrivala z nastopom 7 nm, podobno hitro pa naj bi sledili tudi fazi 7+ in 7++. To se zopet sliši nekam preoptimistično, toda hkrati velja poudariti, da 7-nanometrski proces ločeno razvija druga ekipa kot predhodnega. Hkrati je to trenutek, ko se bo Intel povsem oprijel ekstremne ultravijolične litografije, kar omogoča preprostejši multipatterning (rabo večih šablon), ki je bil ena največjih težav na 10 nm. Ob tem bodo imeli inženirji na voljo tudi zrelejši tehnologiji povezav med chipleti EMIB in pa gradnje v višino Foveros.

In ko smo že pri Intelovih GPUjih - poslavljajo se čipi Xeon Phi, saj bo družba naročila sprejemala le še do letošnjega avgusta, zadnje pa dobavila julija prihodnje leto. S tem se naposled zaključuje štorija razvpite grafične arhitekture Larrabee, ki je pred desetletjem imela biti osnova prvih Intelovih diskretnih grafičnih kartic, a ni bila dovolj dobra za tekmo z Nvidio in AMDjem. Zato so grafični del projekta evtanazirali, čip pa preoblikovali v neke sorte x86 GPGPU za rabo v superračunalnikih.