Gensko spremenjeni bakteriofagi rešili prvega človeka

Znanstveniki so v boju proti na antibiotike odpornim bakterijam dosegli pomembno zmago, saj je eksperimentalna terapija z gensko spremenjenimi bakteriofagi britansko najstnico rešila gotove smrti.

Bakteriofagi (ali na kratko fagi) so vrsta virusov, ki zajeda v bakterijah. Odkrili so jih že pred stoletjem in tudi hitro ugotovili, da lahko pomagajo v boju proti bakterijskim okužbam. Toda njihovo doziranje je težavno, saj morajo biti skrbno odbrani glede na ciljne bakterije, zato jih je odkritje antibiotikov za dolgo časa potisnilo na stranski tir. Vnovičen razmah raziskovanja fagov je v zadnjih desetletjih sprožilo širjenje na antibiotike odpornih bakterij, ki skokovito postajajo ena največjih nevarnosti za zdravje modernega človeka - ravno pred tedni je specializirana skupina Združenih narodov spet zagnala vik in krik s poročilom, ki urgentnost soočanja s tem problemom postavlja ob bok boju proti podnebnim spremembam.

Nevarnost popularno imenovanih "superbugov" je občutila tudi Britanka Isabelle Holdaway iz Kenta. Bakterijsko okužbo je staknila kot posledico cistične fibroze in bolezni ni pozdravila niti presaditev obeh pljučnih kril. Prav nasprotno; okužba se je po operaciji še razširila in stopnja preživetja takšnih bolnikov je praktično ničelna. Toda zdravniki so se takrat v obupu povezali s skupino profesorja Grahama Hatfulla z Univerze v Pittsburghu, enega vodilnih svetovnih raziskovalcev bakteriofagov. Hatfull je glede na vzorce bakterij pacientke iz svoje banke 15.000 fagov izbral tri, za katere je upal, da bodo učinkoviti pri zdravljenju. Dva od njih je moral z genskim inženiringom predelati v eksperimentalni učinkovitejši verziji. Nastali koktelj je zdravstveno stanje Britanke izboljšal že po treh dneh, po šestih mesecih pa je okužba toliko omejena, da lahko dekle za silo normalno živi - hodi v šolo in se druži s prijatelji. Še vedno mora preparat jemati dvakrat dnevno, zato Američani snujejo novo zmes iz štirih fagov.

Strokovnjaki opozarjajo, da gre še vedno za omejen eksperiment, sprožen malone iz obupa, in ne konkretno klinično študijo. Glede na to, da je treba koktelj pedantno skonstruirati glede na posameznega pacienta, bo šlo zaenkrat zgolj za omejeno obliko zdravljenja v najhujših primerih, kot je bil Isabellin. Toda uspeh daje nov zagon raziskavam na pomembnem zavezniku v spopadu z rezistentnimi bakterijami.