Mednarodna vesoljska postaja praznuje 20 let

Na današnji dan pred 20 leti je ruska raketa Proton v orbito ponesla modul Zarja, ki je meril 13 x 4 metra in tehtal 19 ton. Do danes se ji je pridružilo še šestnajst modulov pod tlakom in več zunanjih modulov. Mednarodna vesoljska postaja (ISS) je stara 20 let. Gre za enega največjih uspehov človeške vrste, a v zadnjih mesecih je imela ISS precej težav, zato se upravičeno postavlja vprašanja, kako dolgo bo še delovala. Po trenutnih načrtih naj bi jo upokojili leta 2028 ali pozneje.

ISS ni le tehnični in inženirski dosežek, temveč predstavlja spomenik sodelovanju med narodi. Pri projektu, ki sta ga začeli Rusija in ZDA, danes sodelujejo še Japonska, Kanada in Evropska vesoljska agencija. ISS je eden izmed projektov, ki terjajo nenehno komunikacijo med državami. Tudi leta 2014, ko so bili stiki med ZDA in Rusijo zaradi krimske krize na minimumu, sta NASA in Roskozmos (obe sta vladni agenciji) normalno komunicirala in sodelovala.

Izgradnja in dvajsetletno delovanje ISS je stalo 150 milijard dolarjev, s čimer gre za najdražji posamičen izdelek oziroma program na svetu. Še vedno pa je to bistveno manj, kot svet porabi za vojsko ali kakšne druge projekte. Samo ZDA letno za vojsko namenijo okrog 700 milijard dolarjev, ena letalonosilka pa stane okrog 13 milijard dolarjev.

ISS kroži okrog Zemlje na višini 400 kilometrov in lahko gosti do šest astronavtov. Na njej je stalno prisoten vsaj en človek zadnjih 18 let, na njej pa je bivalo 230 astronavtov, ki so opravili skoraj štiristo poletov. Nekateri so namreč na ISS bivali večkrat. Prvo posadko so sestavljali ameriški astronavt Bill Shepherd in ruska kozmonavta Sergej Krikaljev in Jurij Gidzenko. Tja so prispeli že leta 2000 in odtlej je bila postaja kljub stalnemu dograjevanju ves čas naseljena.

Danes ISS meri približno toliko kot nogometno igrišče in predstavlja najkompleksnejšo napravo, ki jo je človeštvo zgradilo. Gre za uresničitev sanj o stalno naseljenem satelitu, ki jih je izrazil že ameriški predsednik Ronald Reagan leta 1984, a ne za prvo. Ljudi so gostile že sovjetske vesoljske postaje Almaz/Saljut in kasneje ruski Mir, ameriški Skylab (le nekaj tednov) ter kitajska Tiangong-1 in Tiangong-2. Je pa ISS največji, najmnožičnejši in najdlje trajajoč projekt.

ISS je tudi eden največjih laboratorijev na svetu. Na njej so potekali najrazličnejši eksperimenti, od študij celic, tkiv in tekočin do raziskav izgubljanja kostne mase v astronavtih. Nekateri astronavti so na ISS ostali več kot leto dni, pri čemer so seveda morali izdatno telovaditi. Če ne morete dvigovati uteži, rešitev niso elastike, ker je njihov upor hookovski, temveč vakuumski cilindri.

V zadnjih mesecih je imela ISS precej incidentov. O skrivnostnem spuščanju zraka se je na dolgo in široko govorilo, na koncu pa so odkrili majhno luknjico, za katero so se Rusi in Američani obtoževali, kdo jo je naredil. Verjetno je šlo za nesrečen slučaj. Eden izmed treh računalniških sistemov je bil pred dvema tednoma nekaj časa neoperativen, zato so ga ponovno zagnali. Ruska raketa sojuz, ki je na ISS peljala astronavte, je minuli mesec zaradi težav razpadla, a poškodovanih ni bilo. Tudi sicer je ISS zdelana, saj jo redno zadevajo majhni predmeti, ki letijo z visoko hitrostjo. Astronavt Scott Kelly je povedal, da je na vesoljskih sprehodih videl, koliko majhnih vdolbin in kraterjev ima postaja. Kot vsak človeški izdelek ima tudi ISS svojo življenjsko dobo in sedaj je že krepko v drugi polovici cikla.

Za konec še nekaj številk. Dolžina bivalnega dela: 73 metrov; prostornina bivalnega dela: 388 kubičnih metrov; masa: 420 ton; električna energija: 75-90 kW; razpon sončnih celic 73 metrov; število računalnikov: 50; vrstic kode: 2,3 milijona; obhodni čas: 92 minut.