Kitajci napravili miši s starši istega spola

Na Kitajskem so z uporabo zarodnih matičnih celic in genskega inženiringa napravili miške z dvema materama in dvema očetoma.

Nespolno razmnoževanje, kjer so potomci kloni enega starša, poznajo mnoge rastline in tudi nekatere ribe, dvoživke ter plazilci. Sesalci tega ne znajo - niti če jim pri tem pomagamo s sodobno reprodukcijsko tehnologijo. Ni namreč dovolj le vreči skupaj dveh garnitur kromosomov, temveč je treba upoštevati tudi epigenetske dejavnike, to je, mehanizme zunaj strogega zaporedja nukleotidov, ki pa imajo lahko ključno vlogo pri izražanju genov. Takšni recepti se prav tako lahko prenašajo s staršev na potomce, čemur pravimo genetsko vtisnjenje.

Raziskavam genetskega vtisnjenja naj bi bil v prvi vrsti namenjen podvig raziskovalcev Kitajske akademije znanosti, ki so vzredili laboratorijske miši s po dvema materama ali dvema očetoma. V prvem primeru so vzeli haploidne (se pravi, z enojno garnituro kromosomov) zarodne matične celice, njihov DNK "prečistili" z brisanjem znanih epigenetskih odsekov in ga vstavili v jajčece. Iz 210-tih zarodkov so vzredili 29 zdravih mišk, ki so imele tudi lastne zdrave potomce. Pri zarodu z dvema očetoma so morali uporabiti po dve matični celici in dedni zapis vstaviti v izpraznjeno jajčece. Postopek je terjal več odstranjevanja vtisnjenih odsekov, pa tudi s tem rezultati niso bili enako uspešni kot pri samičji liniji: skotilo se je dvanajst živali, ki pa so preživele le okrog dva dni.

Če smo pikolovski, to ni čisto prvi primer mišk z dvema očetoma, saj so tak podvig napravili že pred sedmimi leti - toda takrat z dodatnim vmesnim členom samice, ki je bila plod prvega očeta in se je nato sparila z drugim. Zaenkrat se seveda ni treba bati, da bi ta kitajski uspeh kateregakoli od človeških spolov spravil ob njegovo vlogo. Predvsem odpira nove možnosti raziskovanja epigenetskih dejavnikov in zdravljenja neplodnosti pri ljudeh, saj so znanstveniki lani prvič uspeli pridobiti tudi človeške haploidne zarodne matične celice.