Študija: v zadnjih 35 letih je zraslo več gozdov, kot smo jih uspeli posekati

Raziskava, v kateri so združili moči University of Maryland, State University of New York in Nasin Goddard's Space Flight Center je ugotovila, da je rast novih gozdov na našem planetu več kot nadomestila drevesa, ki so padla pod človeško roko. Natančneje za 7,1 %. Ugotovitve so seveda v navzkrižju s splošnim prepričanjem, da se globalna poraščenost zmanjšuje, saj smo v zadnjih desetletjih precej dobro obveščeni o tem, kako smo uspeli opustošiti deževne gozdove.

Raziskovalci so pri tem uporabili podatke šestnajsterice vremenskih satelitov, pridobljene med leti 1985 in 2016. V tem obdobju je po njihovih ugotovitvah površina novozaraslih območij relativno presegla površine posekanih gozdov za 2,24 milijona kvadratnih kilometrov, kar predstavlja združeni površini ameriških zveznih držav Teksasa in Aljaske skupaj. Se pa primerjani površini, torej posekana in pogozdena, geografsko ne pokrivata; kot rečeno, človeštvo največ seka v tropih, največ novih gozdov pa je zraslo tam, kjer je bila površina prej gola, denimo v puščavah, območjih tundre, gorah, pa tudi v mestih.

Za precejšen delež, okoli 60 % novozaraslih površin, je prek pogozdovanja zaslužen človek, zlasti v Aziji in delih Afrike, za preostali del pa samo posredno oz. je za to poskrbela narava sama. Globalno segrevanje je namreč povzročilo dvig drevesne meje, torej nadmorske višine do katere še lahko uspeva gozd, gozdovi pa so zaradi izsušitve lahko začeli zaraščati tudi obsežne predele tundre. K zaraščanju pa je prispevala tudi urbanizacija oz. opuščanje farm v ZDA in Rusiji.