Kitajci dobili licenco za x86-64

Dolgo časa so čipe na arhitekturi x86 proizvajali AMD, Intel in VIA, a to se spreminja. Prihajajo procesorski čipi Dhyana na AMD-jevi arhitekturi Zen (x86-64), ki jih proizvaja kitajski Hygon. Gre za rezultate dogovora iz leta 2016, ko je AMD skupaj s Kitajci ustanovil podjetje, s čimer so Kitajci dobili intelektualno lastnino in licence, AMD pa tedaj prepotrebnih 293 milijonov dolarjev. AMD poudarja, da Kitajcem ne prodaja končnega dizajna procesorja, temveč Hygon sam dizajnira čipe za potrebe kitajskega trga strežnikov. A Dhyana je tako podoben AMD-jevim EPYC, da Linux kakšne posebne razlike ne potrebuje.

Da Kitajci želijo in potrebujejo lastne procesorske čipe, ni nič novega. Že leta 2015 jim je na primer Obamova administracija onemogočila uvoz Intelovih Xeonov. V luči trenutnih trgovinskih sporov, ki utegnejo prerasti v prave trgovinske vojne, je potreba po lastnih čipih še otipljivejša. Intel pa jim seveda licence za x86 ne bo prodal neposredno.

Zato pride prav dogovor z AMD-jem iz leta 2016. Takrat je AMD skupaj s kitajskimi javnimi organizacijami (tudi kitajsko akademijo znanosti) in zasebnimi podjetji ustanovil THATIC (Tianjin Haiguang Advanced Technology Investment Co. Ltd.), ki je dobil licence za x86 in ustrezne SoC-e. THATIC je potem ustanovil HMC (Haiguang Microelectronics Co. Ltd.) in Hygon (Chengdu Haiguang Integrated Circuit Design Co., Ltd). V prvem ima AMD 51-odstotni delež, preostanek pa THATIC, v drugem pa je razmerje 30 proti 70.

Tako lahko HMC proizvaja čipe, ker ima ustrezeno intelektualno lastnino in je v večinski lasti AMD (to je Intelova zahteva). HMC potem licencira to naprej do Hygona, ki dizajnira dejanske čipe in dizajn proda nazaj HMC-ju. HMC naroči proizvodnjo čipov pri TSMC-ju ali kod drugod, končni izdelek pa nazaj proda Hygonu, ki jih trži pod svojim imenom. Tako so Kitajci prišli do svojih procesorjev x86, AMD do denarja, vse skupaj pa je v skladu s pogodbami z AMD-jevimi pogodbami z Intelom.