Naložite svoj DNK, odkrijte prednike in rešite umor

V ZDA se v zadnjih tednih in mesecih vrstijo preboji v starih policijskih primerih, kjer leta ali desetletja niso odkrili morilcev. Sveže informacije prihajajo iz internetnih storitev za raziskovanje družinskega drevesa, kamor lahko ljudje naložijo svojo DNK. Z analizo DNK ni mogoče zgolj potrditi ali ovreči istovetnost storilca, temveč je mogoče z visoko verjetnostjo odkriti tudi njegove sorodnike. Medtem ko si morilec verjetno ne bo dal določiti svojega DNK komercialnim ponudnikom in rezultate naložiti v splet, lahko to stori kakšna njegova sestra, bratranec ali mrzli stric. In včasih to zadostuje.

V središču pozornosti je stran GEDMatch, kamor lahko naložimo svoj genetski zapis, ki ga lahko poceni naročimo pri komercialnih ponudnikih. Testiranje DNK pri priljubljeni 23andMe stane 100 evrov, podobno dostopne so cene tudi pri konkurenci. GEDMatch ponuja orodja za genealoške raziskave, med katerimi je tudi nalaganje lastne DNK za iskanje prednikov. V ZDA se je na GEDMatch nabralo že več kot milijon zapisov, kar je ena večjih DNK-baz. In ker ljudje tja DNK pošljejo prostovoljno, veljajo pogoji uporabe in pogodbena določila namesto stroge kazenske zakonodaje (ki je v ZDA tako ali tako milejša kot v EU, kar se tiče varovanja osebnih podatkov).

Že konec aprila so rešili znameniti primer ubijalca iz Golden State (Kalifornije). V letih 1974-1986 so bili v Kaliforniji priče več kot ducatu umorov, 50 posilstvom in več kot sto vlomom, ki jih je zagrešila ista oseba. Zbrana DNK je pokazala, da je šlo za isto osebo, ki je delovala na širšem območju. V preiskavi so zaslišali več osumljencev, a za vse je DNK pokazala, da niso krivi. O primeri so bili posneti dokumentarci in napisane knjige.

Aprila letos pa so aretirali 72-letnega nekdanjega vojaka in policista Josepha Jamesa DeAngela. Do identitete je policijo pripeljal GEDMatch. Nanj so naložili DNK iz enega izmed posilstev in identificirali 10-20 daljnih sorodnikov storilca (ki so na primer imeli istega prapradedka). Ekipa preiskovalcev je počasi sestavila družinsko drevo in identificirali dva osumljenca. Pri enem se je DNK ujemal z vzorcem. Najprej so pobrali njegov DNK z avtomobilske kljuke in iz njegovega zabojnika za smeti; ko so imeli potrjeno ujemanje, so ga aretirali.

To pa ni edini tovrstni primer. The New York Times je naštel še nekaj starih primerov iz 80. in 90. let, kjer je analiza DNK prek GEDMatch pomagala poiskati morilce. Seveda se postavljajo vprašanja o etičnosti takšnega početja, saj policija dejansko uporablja DNK milijona nedolžnih ljudi. GEDMatch je v pogoje uporabe kasneje dodal odstavek, da imajo organi pregona dostop do DNK v primeru preiskovanja hudih kaznivih dejanj. John Olson, ki je ustanovil GEDMatch leta 2010, je dejal, da si ni predstavljal, da bo njegova spletna stran pomagala rešiti toliko odprtih primerov. Povedal je, da so sicer nekateri ljudje zaradi tega izbrisa svoje profile, dobil pa je tudi veliko sporočil podpore, v katerih so ljudje izrazili hvaležnost za možnosti, ki jih GEDMatch ponuja pri lovljenju kriminalcev. GEDMatch namreč ni več le stran za amaterske preiskovalce družinskega debla, temveč se uporablja tudi pri iskanju bioloških staršev, identifikaciji neznanih oseb ipd. Podjetja, ki ponujajo analizo DNK, denimo 23andMe ali Ancestry, podatkov seveda ne smejo deliti s policijo, razen če bi dobili sodno odredbo, a se to še ni zgodilo. Na GEDMatch pa ljudi sami naložijo analizirano DNK.

Ob tem ne pozabimo, da DNK ni vsemogočna. Njena hramba v EU pa je zelo strogo urejena.