Evropski načrt hitrih povezav se je sfižil

Cilj, da bi do leta 2020 z ultrahitrimi spletnimi povezavami, torej s prepustnostjo vsaj 100 Mbps, opremili polovico gospodinjstev v uniji, se kot kaže ne bo uresničil. Do sredine lanskega leta je namreč tako povezavo dobilo le 15 % prebivalstva unije. Še več, skozi prste bo najbrž spolzel tudi podrejeni cilj, ki predpisuje vsaj 30 Mbps na gospodinjstvo.

Da je načrt nedosegljiv, je v svoji reviziji pred dnevi ugotovilo Evropsko računsko sodišče. Dokument ugotavlja, da se razmere sčasoma sicer izboljšujejo, dosežen je bil tudi prvi cilj, zadan do leta 2013, po katerem naj bi države članice polovici prebivalstva priskrbele vsaj osnovno širokopasovno povezavo.

Delegacija sodišča je obiskala peterico držav; Nemčijo, Poljsko, Italijo, Irsko in Madžarsko ter ugotovila, da ključni problem predstavljajo redko poseljena ruralna območja, kjer zasebna podjetja za gradnjo omrežij nimajo komercialnega interesa. Kar 14 od 28 članic ima s širokopasovnimi povezavami opremljenih manj kot polovico ruralnih območij. Dalje, Komisija kot problem navaja tudi zagotavljanje konkurence med ponudniki. Konkurenca naj bi namreč zagotavljala hitrejši in cenejši razvoj infrastrukture, a vse države še niso uspele zagotoviti ustrezne zakonodaje in regulatorjev za kaj takega. Od obiskanih držav sta pri tej točki izrecno omenjeni Irska in Nemčija.

Sodišče je zdaj državam članicam in Evropski komisiji naložilo pripravo novega načrta, preučitev možnosti raznih denarnih pomoči in spodbud za zagotavljanje konkurence. Da naj ustrezno podpre projekte v javnem interesu, pa so pozvali tudi Evropsko investicijsko banko.

Cilj EU seveda ni zagotoviti prebivalstvu čim boljši pretok najnovejših serij, pač pa je kakovosten tok podatkov ključen, da ostanemo konkurenčni v ožičeni globalni ekonomiji.