Polovica lanskih kriptožetonov že propadla

Množično financiranje različnih projektov z izdajanjem kriptožetonov je s seboj prineslo opozorila, da bo znaten delež verjetno propadel, nekaj pa je bilo goljufivih od samega začetka. Podroben pogled lani izdanih kriptožetonov je pokazal, da je v letu dni propadla skoraj polovica.

Na Tokendata lahko preberemo, da sta bili lani evidentiranih 902 prodaji kriptožetonov (ICO). Od teh jih je 142 propadlo že v prvi fazi nabiranja denarja, dodatnih 276 pa ni preživelo niti enega leta. To pomeni, da je 46 odstotkov ICO-jev svojo pot klavrno zaključilo. Ti propadli kriptožetoni so lani zbrali 104 milijone dolarjev. Še 113 ICO-jev sicer tehnično še ni propadlo, so se pa ustanovitelji poskrili ali prenehali razvijati projekt, ker je izkupička premalo. To pomeni, da lahko na kakršenkoli pozitiven izplen vlagatelji računajo le pri kakšni tretjini ICO-jev.

Samo po sebi sicer to ni razlog za preplah, saj imajo skladi tveganega kapitala pogosto še slabši izplen. Toda ICO-ji so prvikrat v zgodovini širšim ljudskim množicam ponudili možnost, da postanejo skladi tveganega kapitala. Pri povprečnem ICO-ju je tudi poslovni model izdajatelja bistveno manj pod drobnogledom kakor pri financiranju poslovnih angelov. Za razliko od javnih ponudb delnic (IPO), ki fizičnim osebam omogočajo investiranje v delujoča (dasiravno morda ne še z dobičkom) podjetja, se je z ICO-ji financiralo vsepovprek, od izvrstnih do katastrofalnih idej.