Tudi nepodedovani geni vplivajo na nas

Na razvoj posameznika vplivata tako okolje (nurture) kakor genski material (nature). Debata je že stara in uveljavilo se je prepričanje, da je oboje pomembno, ni pa jasno, v kolikšni meri kateri dejavnik vpliva na posamezne lastnosti ljudi. Na primer za inteligenco ali dosežke v šoli ni enotnega gena, temveč gre za kompleksno součinkovanje več genov, ki pa jim mora "pomagati" tudi ustrezno okolje. Najnovejša raziskava, ki so jo objavili v reviji Science, pa situacijo še dodatno zamegljuje, saj briše ločnico med okoljem in geni kot ločenima dejavnikoma.

Z razvojem moderne znanosti smo namreč dobili tehnike, o kateri so lahko stari modreci le sanjali. Danes lahko zelo natančno ugotovimo, katere gene smo podedovali od katerega izmed staršev. Četudi morebiti ne poznamo funkcije vsakega izmed teh genov, lahko vseeno bolje kot kdajkoli doslej sklepamo, kaj lahko razvrstimo v kategorijo genetika (nature). Toda geni lahko delujejo tudi na daljavo, ugotavljajo v najnovejši študiji. Osnovna premisa je zelo preprosta - četudi od staršev nismo podedovali določenega gena, ta gen vpliva na obnašanje staršev, kar vpliva na okolje, v katerem živimo. Ali z banalnim primerom: četudi nismo podedovali gena za paranojo, lahko paranoični starši precej vplivajo na okolje, v katerem odraščamo in s tem tudi na naše lastnosti. Ta vpliv so raziskovalci poimenovali genetic nurture.

Eden izmed avtorjev raziskave Albert Kong je leta 2013 delal na Islandiji v tamkajšnjem podjetju DeCode, ki se ukvarja z genetiko. DeCode ima eno največjih genetskih baz na svetu in največjo, če jo preračunamo relativno na število prebivalcev. Islandci so zelo homogen narod, ki živi v zelo podobnih razmerah, velikih razlik v družbi ni, DeCode pa ima genetske zapise otrok in staršev. To so čudoviti nastavki za poglobljene študije vpliva genskega materiala na ljudi. V raziskavi so primerjali 21.637 Islandcev s svojimi starši, in sicer so se osredotočili na gene, ki so jih starši imeli, a jih niso prenesli na potomce. Osredotočili so se na gene, ki vplivajo na to, koliko let se nekdo šola. Za to so se odločili, ker je po eni strani to posledica velikega števila genov, po drugi strani pa gre za lastnost, ki jo je enostavno objektivno izmeriti. Ugotovili so, da je učinek nepodedovanih genov približno 30 odstotkov učinka dejansko podedovanih. To pa je opazno veliko.

Gena za pamet ali dalje šolanje seveda ni. Gre za vplive tisočev genov, ki vsak zase ali na nivoju posameznika nimajo vpliva, je pa v populacijski analizi njihov vpliv očiten in statistično pomemben. Raziskava iz leta 2016 je pokazala, da gre za gene, ki vplivajo na biološke spremembe, katerih součinkovanje z okoljem vpliva na učne dosežke. Glede najnovejše raziskave pa Kong dodaja, da so primerjali le vpliv staršev na otroke. Seveda na starše vplivajo tudi stari starši. Prav tako je mogoče, da ima nek gen močan neposredni vpliv na eno lastnost in močan indirekten (okoljski) vpliv na kakšno drugo lastnosti. Skratka, narava ne mara predalčkov in jasnih ločnic, zato tudi med geni in okoljem ne moremo najti enoznačne razmejitve.