Intel doletele tri skupinske tožbe, NSA ni vedela za luknjo

Zaradi ranljivosti Spectre in Meltdown, ki sta prizadeli večino Intelovih procesorjev od leta 1995 dalje, so bile proti Intelu že vložene tri skupinske tožbe, pričakuje pa se še kakšna. Čeprav je ranljivost Spectre prisotna tudi v AMD-jevih in ARM-jevih procesorjih, medtem ko Nvidia v svojih grafičnih procesorjih težav ni našla, analizira pa še Tegre, je najbolj na udaru Intel.

Prvo skupinsko tožbo so vložili v San Joseju, v njej pa tožniki zatrjujejo, da popravki niso zadostni, ker bistveno upočasnijo procesor. Gre za podobno argumentacijo kot v primeru Volkswagna, kjer je podjetje pripravilo rešitev za številne avtomobile, a ker je ošibila motor, so morali vseeno v ZDA plačati visoke odškodnine lastnikom avtomobilov. Lastniki Intelovih procesorjev imajo tako na volj zgolj dve slabi možnosti - živeti s počasnejšim procesorjem ali kupiti novega. Intel seveda zatrjuje, da so navedbe o upočasnitvah pretirane in se pri tem sklicuje na Apple, Amazon, Google in Microsoft, ki so v svojih preizkusih zaznali zgolj malenkostne upočasnitve. Drugo tožbo so vložili v Oregonu, tretjo pa v Indiani. V obeh podjetju očitajo, da so dlje časa vede prodajali procesorje z varnostnimi pomanjkljivostmi. To je problem, saj je Intel že junija izvedel za ranljivost, a do januarja ni odreagiral. Škodo in s tem zahtevano odškodnino ocenjujejo na 15 milijard dolarjev, kar pomeni približno 200 dolarjev na prodan procesor.

Ob tako veliki in razširjeni varnostni pomanjkljivosti se seveda pojavljajo špekulacije, da je kakšna tajna služba zanjo vedela in jo s pridom izkoriščala. V Beli hiši zagotavljajo, da NSA ni vedele za luknje in jih torej ni mogla izrabljati. Zagotavljajo, da NSA ameriškega podjetja ne bi izpostavila takšnemu tveganju, zgolj da bi pridobila dostop do računalnikov.