EU pripravlja ukrepe za cenejšo čezmejno dostavo

Evropska komisija že dlje časa ugotavlja, da so stroški dostave paketov in pošiljk v različne države Evropske unije v nesorazmerju z dejanskimi stroški in pogosto diskriminirajo kupce iz manjših držav. Primeri, ko Amazon za dostavo paketa v Nemčijo ne zaračuna poštnine, dostava v Slovenijo pa lahko stane tudi 20 evrov, krnijo enotni evropski trg in potrošnike odvračajo od spletnih nakupov. Še bolj izrazit primer nesorazmerja je dostava dvokilogramskega paketa iz Nizozemske v Španijo, ki stane devet evrov, medtem ko poštnina za isti paket v obratni smeri stane 30 evrov. Raziskava, ki so jo opravili na Univerzi Saint-Louis v Bruslju, je pokazala, da so poštnine za čezmejno dostavo od tri- do petkrat višje kot za primerljivo dostavo znotraj iste države. Direktiva, ki ureja to področje, je stara že dvajset let in je bila v nacionalne zakonodaje prenesena različno, zato nacionalni regulatorji težko sledijo cenam dostavnih družb. Zaradi tega je nujna prenovitev zakonodaje.

V sredo zvečer so pogajalci Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zbližali stališča in sprejeli predlog nove uredbe, s katero želijo pospešiti evropsko e-trgovino in olajšati čezmejno spletno prodajo in nakup izdelkov. Evropski komisar za enotni digitalni trg Andrus Ansip je povedal, da so visoke cene dostave velik problem za potrošnike in podjetja, zlasti mala in srednje velika podjetja. Z več transparentnosti in močnejšo regulacijo želijo to težavo napasti. Evropska komisarka za notranji trg, industrijo, podjetniško in mala in srednje velika podjetja Elżbieta Bieńkowska je dodala, da milijoni Evropejcev kupujejo darila prek spleta, a se ob tem soočajo s številnimi ovirami, vključno z visokimi cenami dostave in težavami pri vračilu. Sprejeti dogovor je korak proti enotnemu evropskemu trgu.

Evropska komisija v izjavi za javnost pojasnjuje bistvene spremembe, ki se obetajo. Poudarek je na transparentnost in večji vlogi regulatorjev, ne bo pa Komisija enostransko določala najvišjih dovoljenih cen, kot je to na primer storila pri mobilni telefoniji. Dostavne službe bodo morale po novem nacionalnim organom posredovati osnovne podatke o delovanju, vključno z informacijami o podizvajalcih. Za najbolj pogoste storitve, ki bodo sodile med univerzalne storitve, bo veljala transparentnost cen. Nacionalni regulatorji bodo ocenili, ali so cene čezmejne dostave nerazumno visoke, pri čemer bodo upoštevali smernice Komisije. Prodajalci pa bodo morali kupce jasno seznaniti o cenah za čezmejno dostavo in postopkih vračila.

Poenostavljeno povedano je cilj Evropske komisije preprečiti, da bi dostava istega paketa v Šentilj stala trikrat več od dostave v Špilje, samo zato ker sta mesti na različnih straneh meje. Za zdaj Komisija ne bo omejevala cen, bo pa do leta 2020 spremljala učinke nove uredbe in po potrebi predlagala dodatne ukrepe. To lahko razumemo kot mehak pritisk, ki se bo po potrebi stopnjeval, če se cene dostave v EU ne bodo harmonizirale. Komisija ob tem dodaja, da ne more čakati, da bi neravnovesja odpravil trg, ker čezmejna dostava paketov ni konkurenčna. Številni potrošniki so omejeni na eno samo podjetje, zato ni mogoče pričakovati tržnih mehanizmov za odpravo nesorazmerij.

Predlog uredbe morajo sedajo potrditi še v Parlamentu in v Svetu. Pričakujejo, da bo delno stopila v veljavo v prihodnjem letu in popolnoma leta 2019.