Bitcoin presegel 10.000 dolarjev

Bitcoin je danes presegel psihološko mejo 10.000 dolarjev, s čimer je presegel tudi najdrznejše napovedi izpred nekaj mesecev. To je seveda takoj vzbudile nove, še drznejše napovedi, kako da bo bitcoin zlahka presegel 40.000 dolarjev v naslednjem letu. Ocene, da bi bil lahko bitcoin čez 10 let vreden 100.000 dolarjev, se ne zdijo več tako neverjetne. Toda prav lahko se zgodi, da bo bitcoin čez 10 let vreden le prgišče dolarjev.

Ne obstaja ena in enotna cena bitcoina, zato moramo precizneje dejati, da je tečaj bitcoina na nekaterih borzah danes presegel 10.000 dolarjev. Spomnimo, da je leto začel pri vrednosti 900 dolarjev. Do neke mere to poganja tudi tečaje ostalih kriptožetonov, a korelacija ni povsod enaka. Bitcoin Cash, ki je nastal z razvejitvijo (fork) iz bitcoina, je bil najviše pred dvema tednoma in je potem kmalu izgubil polovico vrednosti, sedaj pa se spet krepi. Ether iz projekta Ethereum je na zgodovinskem vrhu s 480 dolarji (leto je začel pri 8 dolarjih). Podobno je na absolutnem vrhu monero, ki je v letu dni zrasel s 16 na 190 dolarjev.

O bitcoinu, ki je bil še pred štirimi leti računalniška zanimivost, o kateri laična javnost ni vedela skoraj nič, se danes govori povsod. Včasih je to pomenilo, da je blizu vsaj znatna korekcija, če ne kar pok balona, a sedaj kaže drugače. Baloni počijo, ko tega nihče ne pričakuje, sedaj pa vsi pričakujejo, da bo bitcoin počil. Zato je pričakovati, da bo cena bežala k višku še toliko časa, da bo večina prepričana, da se sedaj pa res ne more zgoditi negativen scenarij. To lahko traja še dolgo časa, predvsem pa je nemogoče napovedati, do kam se bo cena potem spustila. Ostaja pa dejstvo, da se bo, ker na tem svetu ni dobrine, ki bi ji cena monotono rasla brez popravkov.

Bitcoin trenutno spominja na leto 1999, ko je bil internet tehnologija, ki bo spremenila svet. To se je res zgodilo, zato so napovedi, kako bo veriženje blokov (blockchain) spremenilo svet sedaj, povsem legitimne. Toda kljub temu je letu 1999 sledilo leto 2000, ko se je Nasdaq sesedel s 5000 točk na 3000 točk. Ko je kazalo, da je vsega hudega konec in so vlagatelji želeli poceni kupiti delnice, sta sledili še leti 2001 in 2002, ko se je Nasdaq z občasnimi prebliski počasi sesedal na dobrih 1300 točk. Ko nihče več ni pričakoval obrata, se je zgodil odboj. Toda Nasdaq se je na ravni iz vrhunca leta 2000 vrnil šele 15 let pozneje, če upoštevamo inflacijo pa sploh šele letos.

Glavno vprašanje ni, ali bo blockchain revolucionalno spremenil svet. Četudi ga bo, vrednost bitcoina od tega ni odvisna. Glavno vprašanje je, ali je bitcoin Amazon iz leta 2000. Ta se je v balončku leta 2000 napihnil z 10 dolarjev na 100, padel nazaj na 10, danes pa je vreden 1200 dolarjev. Na papirju je to odlično, v praksi pa ljudi, ki imeli jeklene živce, da bi delnico držali ves ta čas, skorajda ni. Morda pa je bitcoin podoben Webvanu, za katerega verjetno še niste slišali. Toda to leta 1996 ustanovljeno podjetje je še leta 1999 veljalo za prihodnost dostave prek interneta kupljenih izdelkov, leta 2001 pa je propadlo.

Bitcoin ima to srečo, da je prvi praktični primer uporabe blockchaina. Svojega načrtovanega poslanstva pa ne izpolnjuje, saj je s hitro rastjo čedalje manj primeren, da bi bil kdaj valuta. Ključna lastnost valute je, da hrani vrednost (ne da se ta hitro spreminja, četudi navzgor) in da so jo ljudje pripravljeni menjati za dobrine. Bitcoina trenutno nihče noče menjati, ker pridobiva vrednost. Zelo visoka vrednost pa pomeni, da so provizije za transakcije, ki so denominirane v bitcoinih, postale visoke. Morda najbolj preprost argument je termin tržna kapitalizacija, o kateri tako pogosto beremo in označuje dolarsko protivrednost vseh obstoječih bitcoinov glede na tečaj v dolarjih. Valute nimajo tržnih kapitalizacij, imajo jih podjetja. Valute imajo denarne agregate.

Še en argument je precej zanimiv. Dokler so cene denominirane v dolarjih in evrih, prav tako plače in davki, bitcoin ne more nadomestiti klasičnih valut. Lahko postane paralelno sredstvo za izvedbo transakcij, ne pa valuta v klasičnem smislu. Še več, obstajajo celo terminske pogodbe (futures) in indeksni skladi (ETF), vezani na bitcoin. Zdi se, kakor da to priča o svetli prihodnosti bitcoina. Terminske pogodbe imajo smisel pri nafti in podobni dobrinah, ki jih ne moremo fizično skladiščiti, radi pa bi stavili na njihovo vrednost v prihodnosti. Če pa verjamemo, da bi cena bitcoina v prihodnosti večja, lahko preprosto kupimo kar te, nobene potrebe ni po terminskih pogodbah. Razen če bi globoko v sebi še vedno raje na računu videli evre kakor bitcoine.

Trenutno pa bitcoin vsakemu omogoča, da brez dela zasluži nekaj denarja. Dokler glasba igra, je na mizi pojedine dovolj za vse. Če bo kdaj res dosegel milijon dolarjev, pa bomo videli.