Volkswagen v novi aferi, tokrat davčni

Volkswagen se je po fiasku z goljufanjem pri izpustih svojih dizelskih motorjev zapletel še v davčne nečednosti, o katerih smo v preteklosti največkrat poročali v povezavi s tehnološkimi multinacionalkami. Toda nobeno podjetje ni imuno na tendence karseda zbiti davčno osnovo, pogosto tudi onkraj zakonitega, zagotovo pa onkraj legitimnega. Der Spiegel razkriva, kako je Volkswagen v Luksemburgu ustanovil več podjetij, prek katerih je utajeval davke. Pred štirimi leti je poznejši predsednik nadzornega odbora in tedanji finančni direktor Hans Dieter Pötsch za Frankfurter Allgemeine Zeitung povedal, da želi biti zelo jasen v svojih zagotovilih, da Volkswagen ne igra iger in da davke plačuje tam, kjer ustvarjajo dodano vrednost, torej v Nemčiji. Toda Volkswagen je imel že tedaj v lasti luksemburško podružnico, prek katere so prelivali dobičke v jurisdikcije z nižjo stopnjo obdavčitve. Odtlej je Volkswagen še izpopolnil omrežje in prek Luksemburga pretočil vsaj 17 milijard evrov.

Toda leta 2013 je bil svet drugačen. Volkswagen je tedaj veljal za zgledno nemško podjetje, ki se ravno toliko ukvarja z marljivim izdelovanjem najboljših avtomobilov na svetu kot z družbeno odgovornostjo, zato ni nihče imel niti najmanjšega razloga, da bi dvomil o Pötschevih besedah. Toda že leta 2012 so v Luksemburgu ustanovili finančno in holdinško družbo, ki so jo uporabljali kot davčni ščit. Nadaljnjo konsolidacijo v Luksemburgu je Volkswagen izvedel leta 2014, ko je prenesel več deset podružnic izpod nizozemske matere pod luksemburški Volkswagen Finance Luxemburg (VFL).

Volkswagen poudarja, da so holdingi, kot je VFL, namenjeni zgolj finančni strategiji, na primer izogibanju dvojni obdavčitvi dividend, nikakor pa ne s skrivanjem prihodkov. Leta 2013 je Volkswagen plačal več kot tri milijarde evrov davkov, kar je veliko, a ne dovolj. Spiegel in konzorcij preiskovalnih novinarjev sta namreč ugotovila, da je Volkswagen izkoriščal pozicijo v Luksemburgu za znatno znižanje davčne obveznosti. Ker ima nemška zvezna dežela Spodnja Saška v Volkswagnu 20 odstotkov glasovalnih pravic, je tako početje še posebej problematično, saj en del države goljufa drugega.

VFL ima trenutno 26 podružnic in zbira prihodke iz Volkswagnovih mednarodnih podružnic (Brazilija, Rusija, Japonska, Avstralija, Velika Britanija) ter ostalih znamk (Škoda, SEAT, Bentley). VFL ima 15 milijard dolarjev premoženja, hkrati pa samo pet zaposlenih. Volkswagen odgovarja, da je to povsem normalno in da osebje v Luksemburgu kakovostno opravlja zastavljene naloge. To je več kot očitno, saj je v letih 2014-2016 VFL ustvaril 3,5 milijarde evrov dobička in plačal 1,7 milijona evrov davka - manj kot 0,05 odstotka. Volkswagen vztraja, da je to pravično, saj Škoda, Seat in ostale podružnice davke plačajo v matičnih državah, potem pa bi od ostanka Nemčija še enkrat odmerila pet odstotkov davka. Zato denar odpotuje v Luksemburg, kjer dodatnega davka ni. VFL vsega denarja zato ne pošlje v Nemčijo k matici v Wolfsburg, temveč ga zadrži in nekaj celo reciklira kot posojila matici in ostalim družbam. Tako s plačilom obresti VFL te še dodatno znižajo svojo davčno osnovo.

V Luksemburgu imajo svoje holdinge tudi druga podjetja iz skupine Volkswagen, denimo Audi, Bugatti in Scania. Zaradi tega in prepletene strukture je težko natančno oceniti, koliko davkom se je Volkswagen s to strukturo izognil. Predvidevajo, da več milijardam evrov.