Vrhovno sodišče ZDA sprejelo pomembno odločitev o zasebnosti na delovnem mestu

Kot smo poročali decembra 2009 je Vrhovno sodišče ZDA prvič v svoji zgodovini sprejelo v presojanje primer, ki se nanaša na komunikacijsko zasebnost na delovnem mestu. Šlo je za primer City of Ontario v. Quon, sprožil pa ga je pripadnik posebnih policijskih sil (tim. SWAT team) Jeff Quon, skupaj s še tremi policisti.

Delodajalec je namreč pridobil prepis tekstovnih sporočil iz službenega pagerja dveh pritožnikov, pri čemer se je izkazalo, da so bila sporočila enega izmed pritožnikov v veliki meri zasebne narave ter zelo seksualno eksplicitna.

Maja 2003 so nato pritožniki na okrožno sodišče v Kaliforniji vložili tožbo zaradi kršitve pravice do zasebnosti, ki pa ni razsodilo njim v prid. Sledila je pritožba na prizivno sodišče, ki je 18. junija 2009 presodilo, da je v tem primeru šlo za kršitev pravice do zasebnosti v zvezni in kalifornijski ustavi. Sledila je pritožba na Vrhovno sodišče, ki je ugotavljalo ali pripadnik posebne enote policije upravičeno pričakuje zasebnost na tekstovnih sporočilih, ki jih pošilja preko službenega pagerja ter ali enako velja tudi za posameznike, ki pripadnikom posebne enote policije na službene pagerje pošiljajo svoja sporočila.

17. junija letos je Vrhovno sodišče objavilo svojo odločitev (primer City of Ontario v. Quon, docket number 08-1332), in sicer da pregled takšnih sporočil ne predstavlja neupravičenega posega v zasebnost v skladu s Četrtim amandmajem ameriške ustave. Po mnenju sodišča je bila preiskava povezana z delom oziroma s sumom kršitve delovnih obveznosti, hkrati pa je bila upravičena in ni bila preveč invazivna, zaradi česar ne predstavlja kršitve Četrtega amandmaja ameriške ustave.

Odločitev je na nek način pričakovana, saj se je Vrhovno sodišče ZDA v odločitvi leta 1987 (primer O’Connor v. Ortega, 480 U.S. 709 (1987)) postavilo na stališče, da zaposleni na delovnem mestu sicer lahko pričakuje zasebnost, vendar je potrebno to pričakovanje uravnotežiti z interesom delodajalca glede nadzora nad delom zaposlenega. V primeru Ortega je Vrhovno sodišče presodilo, da je preiskava vladnega uslužbenca s strani delodajalca upravičena, če je opravljena v povezavi z njegovim delom in ni pretirano vsiljiva.

Naj še dodamo, da je področje zasebnosti na delovnem mestu v Evropi bistveno drugačno urejeno kot v ZDA.