Evropski navigacijski sistem Galileo začel obratovati

Danes je začel delovati evropski satelitski navigacijski sistem Galileo, je sporočila Evropska komisija. Kljub osemletni zamudi Galileo še ni dokončan in še ne pokriva celotnega sveta, zato mu nekoliko nepravilno pravijo globalni navigacijski sistem. To bo postal šele leta 2020, ko se bo sedanja konstelacija 18 satelitov povečala na 30 (24 operativnih in šest rezervnih), kar bo dovolj za pokritost celotnega planeta. Trenutno je satelit 4 defekten, satelita 5 in 6 pa v napačnih orbitah. Že sedaj pa Galileo pokriva celotno Evropo.

Prve produkcijske satelite za Galileo, ki so sestavni del delujočega sistema, so v orbito poslali leta pred petimi leti (testne satelite se izstreljevali že od leta 2005). Začetki snovanja navigacijskega sistema segajo v leto 1999, ko se je Evropska vesoljska agencija (ESA) med več predlogi odločila za Galileo. Njegov glavni namen je nuditi evropsko alternativo ameriškemu GPS-u, ki je sicer od leta 2000 tudi za civiliste na voljo z visoko (vojaško) natančnostjo, a ga lahko ZDA kadarkoli ugasnejo. Galileo ne bo le neodvisen od ZDA, temveč tudi bolj natančen, saj bo leta 2020 v polni konfiguraciji omogočal določanje lokacije z natančnostjo enega metra, medtem ko je natančnost GPS-a med 8 in 30 metri. Galileo bo za plačljive uporabnike omogočal še višjo natančnost.

Iz strateških vzgibov si velesile gradijo vsaka svoj satelitski navigacijski sistem. Poleg omenjenih GPS-a in Galilea ima Rusija svoj GLONASS, Kitajska pa Beidou. Indija in Japonska sta postavili še regionalna sistema IRNSS oziroma Michibiki. Galileo bo poleg navigacije za običajne uporabnike omogočal storitve iskanja in reševanja (SAR), časovno sinhronizacijo kritične infrastrukture in varne storitve (šifrirane) za javne organe.