Lažne vesti oblikujejo javno mnenje in vplivajo na volitve

Zadnje dni se Facebook, Google in številni mediji ukvarjajo z lažnimi novicami (fake news), ki jih na internetu že od nekdaj mrgoli, a so jim prav socialna omrežja dala krila. Zelo glasni so očitki, da so prav družabna omrežja odgovorna za Trumpovo izvolitev, kar je seveda hudo poenostavljanje in posploševanje. A vendarle - neprepoznane lažne novice so tako velik problem, da se je odzval celo Mark Zuckerberg in napovedal prenovo Facebooka, Google pa naj bi razmišljal celo o odstranitvi kategorije V novicah iz splošnih iskalnih rezultatov.

Polemike je sprožil BuzzFeed, kjer so z analizo ugotovili, da so lažne vesti o Donaldu Trumpu na Facebooku povzročile več interakcije (deljenje, komentiranje, všečkanje) kot resnične novice 19 medijskih hiš skupaj. Dvajset najbolj virulentnih lažnih zgodb o Trumpu je zbralo 8,7 milijona interakcij, medtem ko je dvajset najbolj angažiranih resničnih zgodb pravih medijev ustvarilo 7,3 milijona interakcij. Neresnične zgodbe niso tako privlečene za lase, da bi bile sumljive že od daleč, zato so jim številni ljudje nasedli. Zuckerberg sicer pravi, da se mu zdi neverjetno, da bi to zasukalo izid volitev, a vsi v podjetju niso tako zelo prepričani. Facebook ima mehanizme za odstranjevanje vsebin, a jih največkrat uporabljajo za popolnoma nepotrebno cenzuro zgodovinskih posnetkov namesto za izkoreninjene lažnih novic.

Objavljanje lažnih novic niso le potegavščine, temveč resen posel. Mladi Makedonci so ugotovili, da si z bruhanjem prorepublikanskih vsebin lahko precej zaslužijo. Tudi v ZDA je mogoče iz AdSensa s pisanjem izmišljenih zgodbi izvleči več kot deset tisočakov mesečno.

Facebook in podobne strani so odlične za širjenje lažnih novic, ker so ljudje tem bolj nagnjeni k deljenju vsebin, kolikor bolj neverjetne so. Odzval se je Zuckerberg, in to kar dvakrat, in poudaril, da lažne vesti jemljejo zelo resno. Poudaril je, da je problem tehnološki in filozofski, saj je treba izločiti lažne novice, ne da bi vplivali na resnične ali krnili svobodo izražanja. Zato bodo v prihodnosti uvedli dodatne mehanizme za lažje prepoznavanje novinarskih rac, denimo boljše avtomatično prepoznavanje, lažje prijavljanje, potrditev tretje osebe, opozorila, preprečevanja finančnega izkoriščanje (z oglaševalskimi farmami) itd. To od Facebooka pričakuje tudi javnost.

Obetajo pa se tudi korenitejše spremembe. Google naj bi se ogreval za odstranitev kategorije In the news iz splošnih iskalnih rezultatov. Zamenjala jo bo oznaka Top stories, s čimer se bodo ogradili od resničnosti prispevkov. Google News je namreč drugačen produkt kot In The News v iskanju; prvi črpa iz preverjenih virov, drugi pa ne. Google je to že stalo ugleda, saj so med volitvami na prvi strani objavili povezavo do neresnice (da je Trump dobil večino glasov, kar ne drži; dobil je večino elektorskih glasov, večino glasov pa je dobila Clintonova). Kitajci seveda niso ostali dolžni in so že sporočili, da sta terorizem in lažne novice največji grožnji internetu. Kitajska bo prihodnje leto junija začela izvajati nov zakon o nadzoru interneta.

Vse skupaj je problem zato, ker Facebook in podobne strani za čedalje večji del prebivalstva postajajo glavni ali celo edini vir informacij. Raziskava je pokazala, da 62 odstotkov uporabnikov družabnih omrežij v ZDA dobi informacije tudi na socialnih omrežjih - skupno je to 44 odstotkov vseh prebivalcev. Petina uporablja v glavnem družabna omrežja. Skoraj dve tretjini ljudi dobiva novice le na eni strani ali storitvi. Zato so lažne novice problem, ker lahko popolnoma izkrivijo informacijo o svetu in vplivajo na javno mnenje.