Schiaparelli je sicer na Marsu, a bržčas poškodovan

V Evropski vesoljski agenciji (ESA) je bil današnji dan posvečen ugotavljanju, kaj točno se je včeraj zgodilo s plovilom Schiaparelli ob pristanku na Marsu. ESA namreč po pristanku ni dobila signala s Schiaparellija, temveč le osnovno telemetrijo s plovila TGO v orbiti, kar je nakazovalo, da je šlo pri pristanku nekaj narobe, pa čeprav je ESA misijo vseeno razglasila za uspeh.

Preliminarni podatki kažejo, da je Schiaparelli uspešno izvedel večino stopenj 6-minutnega vstopa v atmosfero in pristanka, torej tako odprtje padala kakor tudi sprožitev toplotnega ščita. Signal s plovila je izginil tik pred pristankom, podatki pa kažejo, da so se odstopanja od protokola zgodila zatem, ko je Schiaparelli odvrgel toplotni ščit in padalo. Kot kaže, naj bi se to zgodilo nekoliko prekmalu. Po načrtu so potem plovilo nadalje upočasnjevali potisniki, ki so se verjetno tudi izklopili prehitro. Po načrtu bi se to moralo zgoditi 2 metra nad površjem, kolikor padca bi Schiaparelli še lahko amortiziral. Čedalje bolj verjetno postaja, da je šel Schiaparelli po isti poti kot Beagle 2, čeprav ESA tega še noče priznati.

Trenutno ESA še vedno nima kontakta s Schiaparellijem, glede na omejen rok trajanja baterijskega napajanja (v skrajno najboljšem primeru teden dni) pa se okno hitro zapira. Glavni namen Schiaparellija je bil po besedah ESA preveriti evropske sposobnosti pristanka na Marsu, ki sodeč po razpletu še vedno potrebujejo nekaj dodelav. Ker so te informacije pridobili in ker v orbiti okrog Marsa še vedno kroži TGO, so v ESA misijo vseeno označili kot uspešno. TGO bo analiziral atmosfero in služil kot komunikacijski kanal za komuniciranje s prihodnjimi plovili na poti na Mars. Kot pojasnjuje Jan Woerner, direktor ESA: "To je značilno za preizkuse. Misijo smo izvedli, da bi pridobili podatke, kako pristati na Marsu z evropsko tehnologijo. Zatorej so vsi podatki iz te noči uporabni, da bomo razumeli, kako izvesti pristanek naslednjič, ko gremo tja z roverjem."

Pristajanje na Marsu je nasploh težak problem. Od dobrega ducata poizkusov pristanka na Marsu jih je uspela približno polovica. Američani so na Marsu srečno pristali sedemkrat, Rusi pa enkrat napol, saj je Mars 3 deloval vsega petnajst sekund. Ali bo ESA tja res lahko poslala rover, je odvisno od proračuna. Možnosti so se s polomom Schiaparellija žal zožile.