Japonski SoftBank kupil britanski ARM

Japonski SoftBank bo kupil britansko tehnološko podjetje ARM, ki ga poznamo kot razvijalca istoimenske RISC-arhitekture varčnih procesorjev. Za podjetje bodo odšteli 32 milijard dolarjev, ki jih bodo v celoti izplačali v denarju, torej brez kakšnih zamenjav delnic in podobnega. Prevzem bodo financirali z lastnimi denarnimi rezervami in z dolgoročnim posojilom banke Mizuho.

SoftBank ni banka, kot bi napak sklepali iz imena, temveč primarno telekomunikacijski gigant, ki se ukvarja s telefonijo, internetnimi storitvami, digitalno televizijo, oglaševanjem, polprevodniško tehnologijo in tudi finančno industrijo. ARM-jev izvršni direktor Simon Segars je povedal, da so se za prevzem dogovorili hitro, saj so vse podrobnosti dorekli v vsega dveh tednih. To je precej kratko, sploh če upoštevamo, da gre za SoftBankov največji prevzem doslej; pred tem je bil največji prevzem ameriškega mobilnega operaterja Sprint za 20 milijard dolarjev, ki pa ni posloval, ko je SoftBank želel. Njegovi izvršni direktor Masayoshi Son je dejal, da gre za spremembo paradigme in da podjetje s tem investira na področje interneta stvari (IoT), saj stavijo na porast povpraševanje po pametnih, povezanih napravah.

Ponujena cena predstavlja 43-odstotno premijo glede na tečaj delnice pred napovedjo prevzema, kamor je seveda danes delnica tudi takoj poletela. ARM, ki so ga v Cambridgeu ustanovili leta 1990, zaposluje dobrih 3000 ljudi, medtem ko jih je v SoftBanku skoraj 70.000. Sedež ARM-ja bo tudi po prevzemu ostal v Cambridgeu, število zaposlenih pa naj bi v prihodnjih petih letih podvojili. Vseeno s prodajo ARM-ja Cambridge izgublja še zadnjega iz velike trojice domačih tehnoloških velikanov - Autonomy je v ponesrečenem prevzemu kupil Hewlett-Packard, CSR pa je kupil Qualcomm.

Analitiki niso prezrli, da se je prevzem zgodil po britanskem izglasovanju izstopa iz EU, zaradi česar je funt močno padel. Prevzem je bil za Japonce zato 10 odstotkov cenejši. Nova britanska ministrska predsednica Theresa May je dejala, da prevzem dokazuje, da so britanska podjetja tudi po izstopu iz EU lahko uspešna. Prevzem je po njenih besedah v nacionalnem interesu Velike Britanije.