Univerza v Calgaryju izsiljevalcem plačala 14.000 evrov

Da izsiljevalski virusi postajajo čedalje resnejši problem priča tudi naraščajoče število organizacij, ki po okužbi raje plačajo odkupnino, kot da bi tvegale izgubo primarnih podatkov in obnavljanje iz - očitno nezanesljivih - varnostnih kopij. Univerza v Calgaryju je naslednja na seznamu žrtev.

Kot je sporočila njihov prodekanja za finančno poslovanje, so se v zadnjih 10 dneh ukvarjali z vdorom v informacijski sistem, ki so ga končali s plačilom 20.000 kanadskih dolarjev (14.000 evrov) odkupnine. Del napada je bila tudi izsiljevalska programska oprema, ki jim je zašifrirala pomembne podatke. S plačilom odkupnine so prejeli dešifrirne ključe, sedaj pa se njihov informacijski oddelek ukvarja z obnavljanjem podatkov in čiščenjem sistemov. Primer so prijavili tudi policiji, ki že preiskuje.

Podobni primeri vsakokrat porajajo vprašanje, ali je plačevanje odkupnine problematično ali ne. Za prizadetega posameznika je to precej smiselna odločitev, še zlasti če so na tnalu izjemno pomembni podatki in gre za enkratni incident. To je bila tudi utemeljitev calgaryjske univerze, saj si kot raziskovalna institucija ne morejo privoščiti izgube kakršnihkoli podatkov. A po drugi strani vsako plačilo odkupnine napadalce ohrabri, zato so napadi še pogostejši in smo na koncu na slabšem vsi. Znana primera sta bolnišnica v Los Angelesu, ki je plačala 17.000 dolarjev za dostop do svojih podatkov, in policijska postaja v Massachusettsu, ki je plačala 450 dolarjev.