Mladina ne prepozna oglasov in pretirano verjame internetu

Britanski regulator telekomunikacij Ofcom v novem poročilu ugotavlja, da mladina slabo prepoznava, kaj je resnična vsebina in kaj so oglasi na spletu, hkrati pa premočno in nekritično zaupa vsebinam na spletu in družabnih omrežjih. Manjša kritičnost mlade populacije je razumljiva, zaskrbljujoč pa je trend, ki kaže na zmanjševanje kritičnosti. Podaljšuje se tudi čas, ki ga preživijo na spletu in pred televizorjem.

Današnji najstniki so z modernimi elektronskimi pripomočki obkroženi vse svoje življenje, zato se čestokrat zdi, da internet bolje obvladajo od starejših. Resda se mogoče po njem hitreje premikajo, a to ne pomeni, da so njihovi zaključki kaj bolj tehtni, pridobljeni podatki pa relevantnejši. V letošnji izdajo vsakoletnega poročila Children and Parents: Media and Attitudes je Ofcom ugotovil, da 10 odstotkov otrok med 8. in 15. letom verjame vsem vsebinam na Twitterju, Facebooku, YouTubu in ostalih družabnih omrežjih. Lani je bil delež takih le štiriodstoten.

Neizbežen sestavni del interneta so tudi oglasi, ki se jih izkušnjami naučimo prepoznavati in ignorirati, če že ne uporabljamo orodij za njihovo blokado (npr. AdBlock). Ofcom ugotavlja, da lahko le tretjina mladih med 12. in 15. letom starosti loči plačane zadetke oziroma oglase od organskih rezultatov iskanja na Googlu. V mlajši kategoriji, stari od 8 do 11 let, je takih le 20 odstotkov, pa čeprav Google neorganske zadetke prikaže na obarvanem ozadju in zraven izpiše besedo ad (reklama). S tem se na glavno postavlja večkrat slišana mantra, da so mladi zaradi izpostavljenosti digitalnim tehnologijam bolj navajeni iskati z njimi in laže prepoznavajo vsebino od reklam.

Če že ne verjamemo družabnim omrežjem, pa bi lahko verjeli Googlu, kajne? Seveda ne, Google le indeksira in ponuja, kar najde na spletu, pri čemer uporablja svoje algoritme za čim učinkovitejše sortiranje, še zdaleč pa to ni nobeno zagotovilo za verodostojnost najdenih informacij. Tega se ne zaveda skoraj 20 odstotkov mladih med 12. in 15. letom starosti. In približno polovica jih ne ve, da se Google (in torej tudi YouTube) financira iz reklam.

Opazili so tudi nekatere zanimive spremembe. Prvikrat se je zgodilo, da so mladi raje gledali YouTube kakor televizijo. S tem ni nič narobe, le da jih več kot polovica ni vedela, da so vloggerji (torej ustvarjalci video blogov) lahko plačani za promoviranje določenih izdelkov, pa tega ne razkrijejo.

Vseeno vse ni tako črno. Več kot 97 odstotkov otrok se je spomnilo nasvetov za varno uporabo spleta, ki so jih dobili od staršev ali drugih zaupanja vrednih ljudi. Številni mladi so tudi dejali, da jih skrbi pretirano zapravljanje časa na spletu, večina pa bi tudi staršem povedala, če bi jih na spletu kdo nadlegoval oziroma bi naleteli na probleme. Tudi večina staršev je v anketi dejala, da skrbijo za odgovorno uporabo interneta svojih otrok, čeprav nadzor v zadnjem času zaradi razširjenost pametnih telefonov postaja težji kot v časih, ko je bil edini dostop do interneta računalnik v dnevni sobi.