Ultrazvočno sledenje med napravami

Ameriški neprofitni Center za demokracijo in tehnologijo (CDT) je na ameriško Zvezno komisijo za trgovino (FCC) naslovil pismo, v katerem izražajo zaskrbljenost zaradi novih tehnologij, ki bodo omogočale sledenje uporabnikom med različnimi pametnimi napravami. Gre za visoke, človeškemu ušesu neslišne frekvence, ki se lahko uporabljajo za sledenje uporabnikom, četudi ti uporabljajo povsem nepovezane naprave. O tehnologiji se je prvikrat poročalo že lani.

Pametni telefon in računalnik sta dandanes do neke mere povezana, saj navadno uporabljamo isti profil na obeh in je v teoriji možno povezati podatke o uporabnikih z obeh naprav. Podobno velja tudi za tablice, pametne zapestnice so že manj integrirane, medtem ko je (nepametni) televizor načeloma nepovezan z oblakom. A vseh teh podatkov navadni oglaševalci nimajo. Sledenje prek naprav zato razvijajo številna podjetja, med katerimi je najdlje uspelo SilverPushu, ki je letos pridobil dober milijon dolarjev zagonskega kapitala.

Tehnologija deluje takole. Ko na internetu obiščemo spletno stran, ki uporablja tehnologijo SilverPush, spletna stran prek zvočnikov zaigra neslišno visoko frekvenco. Če imamo v okolici pametni telefon ali kakšno drugo napravo z mikrofonom, ki ima ustrezno programsko opremo, ta zazna zvok in s tem smo oglaševalcu enolično povedali, kateri računalnik in pametni telefon pripadata istemu človeku. Gre za tako imenovano deterministično sledenje prek naprave (cross-device tracking), ki je bistveno natančnejše od običajnega verjetnostnega, za katero zadostujejo običajni piškotki.

Podobno tudi v reklame na televiziji vstavljajo neslišne visoke frekvence, ki jih potem pametne naprave zaznajo. Tako lahko ugotovijo, ali je nekdo gledal določen oglas oziroma določen program na televiziji. Uporabnik se vsega tega dogajanja sploh ne zave. Aprila letos je tehnologijo SilverPush uporabljalo že 67 aplikacij za pametne telefone, ki gostujejo na 18 milijonih telefonov. Podjetje ni povedalo, katere so te aplikacije. Podobne, a za odtenek manj vsiljive metode razvijajo tudi druga podjetja, denimo Drawbridge, Flurry in celo Adobe.

To ni prvikrat, da se v javnost izpostavlja ideja prenosa računalniških podatkov prek zvoka. Predlani so se razširile nepotrjene govorice o virusih, ki uporabljajo prav zvočnike in mikrofon, da skačejo med napravami, ki sploh niso fizično povezane. Ali obstajajo, ni jasno, so pa raziskovalci že v praksi demonstrirali, da to gre.

V ponedeljek bo FTC organiziral posvet na to temo, kar je prvi korak k regulaciji tega področja.